Nemčija je v recesiji, saj je največje evropsko gospodarstvo v tretjem letošnjem četrtletju že drugo četrtletje zapored beležilo negativno gospodarsko rast. Kot je sporočil zvezni statistični urad, se je bruto domači proizvod (BDP) v obdobju od julija do septembra glede na prejšnje četrtletje skrčil za 0,5 odstotka.
Padec gospodarskih aktivnosti v tretjem četrtletju je sledil znižanju v drugem četrtletju, ko je BDP prvič po letu 2004 zdrsnil za 0,4 odstotka. Nemčija se je v prvem četrtletju ponašala še z 1,4-odstotno gospodarsko rastjo. Učinke nekoliko večje zasebne in javne potrošnje v tretjem četrtletju sta izničila občutno nižji izvoz in večji uvoz. Učinki finančne krize so že prizadeli glavne nemške izvozne trge. Izvoz je glavni motor nemškega gospodarstva, poganja pa ga krepka gospodarska aktivnost, ki je bila za Nemčijo značilna v minulih letih.
Težkim časom še ni videti konca
Napovedi nemške vlade glede gospodarske rasti v letošnjem letu ostajajo pri 1,8 odstotka, medtem ko Berlin za prihodnje leto pričakuje 0,2-odstotno rast BDP. V sredo je več vodilnih nemških ekonomistov posvarilo, da bi se gospodarska rast prihodnje leto lahko celo ustavila, kar bi po njihovem mnenju ogrozilo vladne načrte o spodbudah domačemu gospodarstvu. Te so sicer označili za nezadostne, da bi imeli dejanski učinek v realnem gospodarstvu.
Analitiki so pričakovali manjše znižanje gospodarskih aktivnosti v tretjem četrtletju, in sicer okoli 0,1 odstotka BDP. Posledice finančne krize na svetovnih trgih in ohlajanje svetovnega gospodarstva sta upočasnila izvozne aktivnosti, hkrati pa so statistiki zabeležili rast uvoza. Kljub rahli rasti potrošnje in zalog je bil končni izkupiček gibanja BDP negativen.
"Zdaj je dokončno jasno: Nemčija je v recesiji," so današnjo objavo podatkov ocenili ekonomisti Commerzbank. Po njihovih ocenah bi recesija lahko trajala do srede prihodnjega leta. Strokovnjaki pa pričakujejo, da se bo brezposelnost v Nemčiji prihodnje leto okrepila za 1,1 odstotne točke.
Posledice tudi v Sloveniji
Recesijo bomo čutili tudi v nemški zunanjetrgovinski partnerici Sloveniji, se strinjajo tako ekonomisti kot predstavniki gospodarstva. Po podatkih statističnega urada je Slovenija lani v Nemčijo izvozila za 3,65 milijarde evrov blaga, uvoz je znašal 4,16 milijarde evrov, leto pa je Slovenija sklenila s 511,6 milijona evrov primanjkljaja v blagovni menjavi. "Korelacija med gospodarsko rastjo Nemčije in Slovenije je razmeroma visoka, zato bo vpliv gospodarskih gibanj v tej državi zagotovo pomemben," je pojasnil dekan ljubljanske ekonomske fakultete in bivši finančni minister Dušan Mramor. Tako na uvozni kot na izvozni strani so močno zastopani izdelki avtomobilske in kovinsko-predelovalne industrije, torej panog, ki so jih učinki finančne krize še posebej prizadeli.
Kriza tudi na Hrvaškem
S finančno krizo pa se soočajo tudi na Hrvaškem, kjer že iščejo izhod v sili. Kot vse kaže, bi ministri in poslanci naslednje leto zato lahko ostali brez večjih plač, v razponu od 900 do 1300 kun. ''Zavedamo se situacije in zato moramo na lastni koži pokazati, da se je treba s krizo resno spopasti. Vlada pričakuje, da bo kmalu prišlo tudi do zniževanja cen, svojim partnerjem in uslužbencem pa bo nakazala, da Božiček letos ne bo prinašal daril,'' je povedal hrvaški premier Sanader.
KOMENTARJI (46)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.