Minimalna plača se bo z izplačili za januar predvidoma zvišala za dva odstotka na 763,06 evra bruto. Socialni partnerji so se na seji Ekonomsko socialnega sveta (ESS) strinjali, da je uskladitev minimalne plače z inflacijo sprejemljiva in da trenutno ni prostora za višji dvig, je dejal generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole.
Po zakonu o minimalni plači višino minimalne plače po predhodnem posvetovanju s socialnimi partnerji določi minister za delo in znesek objavi v uradnem listu, upoštevajoč rast cen življenjskih potrebščin, gibanje plač, gospodarske razmere oziroma gospodarsko rast in gibanje zaposlenosti. Minimalna plača se uskladi vsaj z inflacijo.
Za uskladitev se uporabi uradni podatek državnega statističnega urada o medletni rasti cen življenjskih potrebščin decembra preteklega leta glede na december predpreteklega leta. Inflacija na letni ravni je decembra lani znašala dva odstotka. Konec leta 2011 se je sicer izteklo prehodno obdobje, v katerem so lahko delodajalci ob dogovoru z zaposlenimi izplačevali nižjo minimalno plačo od zakonsko določene. Tako bodo morala biti izplačila za januar v celotni višini minimalne plače.
Kje bodo varčevali?
Če so se uskladili glede minimalne plače, pa si socialni partnerji niso enotni, kako varčevati. Delodajalci so za spodbuditev gospodarske rasti, sindikati javnega sektorja so kritični do rezanja plač javnih uslužbencev.
Kot je ob robu seje ESS pojasnil minister za razvoj in evropske zadeve, ki opravlja tekoče posle, Mitja Gaspari, je vlada socialnim partnerjem predstavila javnofinančne okvire za letos in obdobje naslednjih štirih do petih let, "in sicer skladno s prakso, ki se uveljavlja v EU s tako imenovanim evropskim semestrom, ter zavezami, ki izhajajo iz že sprejetih dokumentov in dokumentov, ki jih EU sprejema ta trenutek". Slovenija bi morala letos privarčevati 700 milijonov evrov, kako bo s socialnim konsenzom glede varčevanja, pa bo pokazala politika nove vlade, je še dejal.
"Dejansko stanje prav gotovo ne odstopa od povprečja EU, razen nekaterih izjem zelo uspešnih držav, ki se jih da prešteti na prste ene roke. Druge države v povprečju za temi rezultati zaostajajo, med njimi tudi Slovenija, vendar nismo v situaciji, ki bi zahtevala izredne ukrepe. Je pa res, da čas od lanskega poletja naprej, denimo od referenduma o pokojninskem sistemu naprej, kaže, da smo neoperativni, da ne moremo sprejemati tistih ukrepov, ki jih zahteva naša interna in širša evropska situacija," je še dejal.
V državni zbor poslali paket zakonov
Vlada je v četrtek v državni zbor poslala predloge novega zakona o javnih financah, zakona o razvojnem načrtovanju, novele energetskega zakona, novele zakona o prevzemih, novele zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ter novele zakona o hipotekarni in komunalni obveznici. Kot je po seji vlade pojasnil premier Borut Pahor, "gre za zakone, za katere menimo, da so nujni zaradi razmer v slovenskih financah, gospodarstvu in socialnem okolju".
KOMENTARJI (291)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.