Razočarani delavci: Podjetja, kot je Peko, so zgradila to državo, tej pa ni mar

Zaposleni v Peku so nad odločitvijo uprave in lastnikov, da poda predlog za stečaj Peka, ogorčeni in zgroženi, saj so pričakovali boljšo rešitev. Po besedah predsednice ZSSS v Peku Sandre Lang bodo seveda največje žrtve stečaja delavci. "Po naši oceni bo v primeru stečaja velika večina zaposlenih v Peku ostala pri odprti brezposelnosti. Zaposlitev za našo generacijo je v regiji izjemno majhna, saj smo zaposleni v povprečju stari okoli 50 let in usposobljeni za delo v čevljarski industriji," je poudarila Langova.

V primeru stečaja tržiškega podjetja bo izpad dohodka in stroškov za državo predstavljal okoli 3,5 milijona evrov, medtem ko bi za rešitev po ocenah potrebovali okoli 750.000 evrov.

Predsednik sveta delavcev v Peku Nebojša Stečuk je ob tem poudaril, da so v svetu v sodelovanju s predstavniki delavcev v nadzornem svetu iskali rešitve in opozarjali na težave, a njihovi predlogi "očitno niso našle prave poti do bivših uprav in posledično do lastnikov".

Dodal je še, da so se delavci prvi odrekli svojim pravicam za reševanje podjetja, pristali so na plačevanje plač v obrokih, regresa niso dobili.

Sekretar sindikata tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije Slovenije Anton Rozman, ki je tudi predstavnik delavcev v nadzornem svetu Peka, pa je poudaril, da ga predlog stečaja ni presenetil.

"Vse so naredili tako, da drugega izhoda sploh ni bilo," je spomnil delovanja preteklih uprav. Dodal je še, da stečaj kljub obilici izgubljenega časa po njegovem mnenju ni potreben.
V Sloveniji se na leto namreč proda več kot pet milijonov parov čevljev, Peko pa jih ob koncu svoje poti na trg ni bil sposoben spraviti niti 100.000.

"Na nek način je nepojmljivo, sramotno, da poskušamo biti akter na trgu na takšen način. To se da popraviti z sorazmerno malo sredstvi - če je volja, seveda ... Stečaj neizpodbitno bo, jaz pa upam, da bo stečajni upravitelj, kdorkoli že bo, videl in našel nekoga, ki bi sprejel ta poslovni izziv."

Državo kot lastnika pa je okrcal predstavnik sindikata KNSS Neodvisnost v podjetju Stane Geč: "Lahko se reče, da je Peko že kulturna dediščina. Zapira se 113 let staro podjetje ... Nimam besed za to državo - kaj počne s podjetjem. Takšna podjetja so ustvarila državo, takšno kot je. Zdaj jim ni mar ne za ljudi ne za nobeno stvar."

Zakaj se Cerar ne zavzame za Peko, kot se je za Mramorja?

Predstavnikov države, natančneje predsednika vlade se je dotaknil tudi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič, ki si želi, da bi se Miro Cerar enako, kot se je v ponedeljek za finančnega ministra Dušana Mramorja, danes zavzel tudi za delavce Peka.

V NLB zavračajo očitano krivdo za stečaj Peka

Potem ko so v Peku velik del odgovornosti za stečaj podjetja pripisali NLB, v banki izpostavljajo, da sta za stanje v Peku prvenstveno odgovorna njegova uprava in nadzorni svet, ki nista bila sposobna pripraviti kredibilnega poslovnega načrta za prihodnost družbe. Izpostavili so tudi, da so bili Peku pripravljeni dati premostitveni kredit.

Predsednik nadzornega sveta Peka Andrej Šušteršič je po ponedeljkovi seji sveta, na kateri je po zavrnitvi načrta prestrukturiranja s strani bank in lastnikov padla odločitev o vložitvi predloga za stečaj podjetja, opozoril na predolgo odločanje bank, zlasti NLB, ki naj bi Peku pomagala s premostitvenim kreditom za nakup materiala.

Šuštaršičeve izjave o odgovornosti so na NLB danes zavrnili kot nekorektne. "Kot nadzornik družbe zelo dobro pozna razvoj dogodkov, krivca pa išče le v eni izmed bank, ki je ocenila, da je načrt poslovanja Peka nerealen in bi za banko najverjetneje pomenil izgubo denarja. Na to pa v NLB ne moremo pristati," so sporočili iz banke.

Ob tem so v NLB, ki ni največja upnica Peka in za razliko od nekaterih drugih bank v njem nima lastniškega deleža, še dodali: "Nikakor ni bila samo NLB tista banka, ki je ocenila, da načrt ni vzdržen in ga tako ni moč financirati. Enako so namreč ocenile vse banke, vključene v proces prestrukturiranje družbe Peko."

Prav tako v banki poudarjajo, da ne držijo očitki, da NLB ni želela pomagati Peku s premostitvenim kreditom. "V NLB smo Peku sredi aprila 2015 odobrili kratkoročni revolving kredit za kritje akreditivov v višini 700.000 evrov z namenom financiranja nove jesensko-zimske kolekcije, a ga je uprava Peka zavrnila," so poudarili v banki.

Šušteršič pa je pojasnil, da so bili pogoji banke za odobritev posojila previsoki. "Če bi tedanji predsednik uprave Slavko Despotović to podpisal, bi oškodoval družbo Peko, saj je bilo zahtevano zavarovanje nesorazmerno," je poudaril.

Ob tem je dodal, da bodo v NLB s stečajem Peka najmanj izgubili. "Razumem njihovo odločitev, da zavrnejo načrta prestrukturiranja, a jim zamerim predolgo odlašanje z odločitvijo. Sicer bi Peko lahko šel v stečaj nekaj mesecev prej, privarčevali bi milijon evrov in agonija bi se nehala," je dejal Šušteršič.

Spomnil je, da se je zaradi nezmožnosti sklenitve dogovora z bankami lani zamenjal tudi prvi mož Peka. Novi predsednik uprave Matjaž Delopst je poskušal z novim načrtom finančnega in poslovnega prestrukturiranja rešiti situaciji, a prav tako neuspešno.

"Banke so želele bolj ambiciozen plan, ampak jaz sem hotel, da je realen," je dejal Šušteršič, ki je prepričan, da bi po začrtanem načrtu Peko lahko preživel. Blagovna znamka in razvoj bi ostala v Tržiču, prav tako del proizvodnje, leta 2019 pa bi podjetje znova začelo ustvarjati dobiček.

Šušteršič je prepričan, da tudi stečaj, katerega uvedbo je oz. bo danes na sodišče predlagala uprava, še ne pomeni nujno tudi konec 113-letne Pekove čevljarske tradicije. Družba ima namreč po Šušteršičevem mnenju zdravo jedro, zato upa, da se bo v stečajnem postopku našel kdo, ki bo v to verjel in bo ponovno zagnal izdelavo Pekovih čevljev.