Razmere na trgu dela se še ne bodo izboljšale

Na dolgi rok naj bi zaradi višje minimalne plače zaposlitev izgubilo 17.169 zaposlenih, so še dodali v Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). "Prišlo bo do prilagajanja v več korakih, najbolj verjetna možnost pa je, da bo dvig minimalne plače v razmeroma kratkem času privedel do dodatnega povečanja brezposelnosti," je ob današnji predstavitvi pomladanske napovedi gospodarskih gibanj 2010 povedal direktor Umarja Boštjan Vasle.

V naslednjem obdobju pa bo po njegovih besedah veliko odvisno od tega, kako se bodo odzvala podjetja in kakšni bodo ukrepi makroekonomske politike. Če se podjetja ne bodo odločila za ukrepanje v proizvodnji in poslovanju, potem bi lahko bilo povečanje brezposelnosti v obdobju dveh do treh let še večje, je menil.

Kot ugotavljajo avtorji Umarjevega delovnega zvezka, v katerem ocenjujejo posledice dviga minimalne plače, bi lahko dolgoročno zaradi višje minimalne plače zaposlitev izgubilo 17.169 delavcev, "To je nekoliko črnogled scenarij, podjetja se bodo verjetno v tem času prilagodila, našla kakšne druge rešitve in ne bodo le odpuščala delavcev," je menil Vasle.

Avtorji analize so izračunali, da se bo z zvišanjem minimalne plače povečalo število njenih prejemnikov na 87.320 zaposlenih oz. 14,2 odstotka vseh. S tem bi se Slovenija uvrstila med države EU z najvišjim deležem prejemnikov minimalne plače.

Veliko povečanje števila prejemnikov minimalne plače bo hkrati s pritiskom po odpuščanju zaposlenih povzročilo tudi pritisk na povečanje plač drugih zaposlenih. Te pritiske naj bi delno zmanjšale v zakonu predvidene prehodne določbe, ki podjetjem s poslovnimi težavami omogočajo postopen dvig minimalne plače.

Razmere na trgu dela se bodo še naprej poslabševale

V skladu s februarja uveljavljenim zakonom o minimalni plači se bo minimalna plača zvišala za 22,9 odstotka, na 734,15 evra bruto. Zaradi visokega odstotka povečanja so zakonu dodane prehodne določbe, ki delodajalcem omogočajo postopno prilagajanje zakonsko določeni višini bruto plače v obdobju do konca leta 2011.

Umar sicer v pomladanski napovedi meni, da se bodo razmere na trgu dela še naprej poslabševale. Stopnja registrirane brezposelnosti se bo zvišala za dve odstotni točki, na 11,1 odstotka in v Sloveniji bo letos v povprečju okoli 105.000 brezposelnih.

Gospodarska rast bo letos 0,6-odstotna, inflacija pa bo ostala umirjena

"Oživljanje gospodarske aktivnosti, ki se je začelo v drugem lanskem četrtletju, bo počasno, z možnimi nihanji med posameznimi četrtletji," je povedal Vasle.

Boljše razmere v mednarodnem okolju

Ključni dejavnik, ki bo letos zaznamoval gospodarsko rast v Sloveniji, potem ko je lani utrpela upad obsega bruto domačega proizvoda (BDP) za 7,8 odstotka, bo izboljšanje razmer v mednarodnem okolju. Praktično v vseh državah območja evra so obeti boljši, kot pa so bili jeseni, je povedal Vasle.

Tako se bo okrepil predvsem izvoz blaga, ki je lani zabeležil strm, 15,6-odstoten padec. Letos bo porasel za 4,3 odstotka, napoveduje Umar. Za nekaj manj, namreč 4,1 odstotka, bo višji tudi uvoz.

Zasebna potrošnja se bo po lanskem 1,4-odstotnem padcu letos zmanjšala še za pol odstotka. Kot poglavitni vzrok za padec je Vasle izpostavil negotove razmere na trgu dela, ki se bodo še poslabšale, prav tako bo rast plač letos nižja kot lani. Poleg tega prebivalci zaradi negotovih razmer v gospodarstvu odlagajo večje nakupe.

Težave v gradbeništvu

Potem ko se je obseg bruto investicij lani zmanjšal za 21,6 odstotka, Umar za letos pričakuje skromno rast. Znašala naj bi pol odstotka, ob čemer se bodo okrepile investicije v opremo in stroje, vnovič pa zmanjšale investicije v gradbene objekte, predvsem stanovanja.

Prav gradbeništvo bo tisto, ki bo zaviralo gospodarsko rast, medtem ko jo bodo spodbujale predelovalne dejavnosti, predvsem tisti del, ki je močno izvozno naravnan. Prav tako se bo ohranila pozitivna rast pri javnih storitvah, je prispevek posameznih panog k letošnji gospodarski rasti povzel Vasle.

Zunanje ravnotežje se bo nekoliko poslabšalo. Primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance, ki je lani znašal en odstotek BDP, se bo letos povečal na 1,8 odstotka BDP, dodatno rast Vasle pričakuje tudi v letu 2011. Naš izvoz bo dražji, po drugi strani pa verjetno na tujih trgih ne bomo uspeli doseči tolikšnega povišanja cen, je pojasnil Vasle.

Se bodo napovedi uresničile?

Ali se bodo napovedi Umarja uresničile, je odvisno predvsem od okrevanja v mednarodnem okolju in razmer na finančnih trgih. Gospodarska rast v najpomembnejših trgovinskih partnericah namreč še vedno v veliki meri temelji na tam sprejetih protikriznih ukrepih, zato je možno, da bo nižja, kot pa se trenutno pričakuje, je pojasnil Vasle. Po njegovi oceni bo Slovenija potrebovala štiri ali celo pet let, da se bo vrnila na stanje, ki smo mu bili priča pred izbruhom krize ob koncu leta 2008.