Kljub rasti bruto domačega proizvoda (BDP) v Sloveniji, se razmere na trgu dela še naprej poslabšujejo, v novembrski številki Ekonomskega ogledala ugotavlja Umar. Število delovno aktivnih prebivalcev upada, število brezposelnih pa se povečuje. Kreditna aktivnost bank ostaja skromna.

Območje evra je v tretjem četrtletju po petih zaporednih četrtletjih padanja beležilo rast, kazalniki na trgu dela pa so se še poslabšali. Struktura gospodarske rasti nakazuje, da je okrevanje še precej negotovo, saj je imela največji prispevek k rasti sprememba zalog.

V Sloveniji se je v tretjem četrtletju nadaljevala postopna krepitev gospodarske aktivnosti, saj se je BDP povečal za en odstotek (v drugem četrtletju 0,6 odstotka), medletni padec (– 8,3 odstotka) pa ostaja med večjimi v EU.

Rast BDP v Sloveniji je bila predvsem posledica krepitve izvoza in izvozno usmerjenih predelovalnih dejavnosti, oboje pa ostaja medletno precej pod ravnjo lanskega leta. Po drugi strani investicijska aktivnost zaradi nizke izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti in krize v gradbeništvu ostaja šibka.

Povečanje števila brezposelnih

Podobno kot v evrskem območju se je poslabševanje kazalnikov na trgu dela nadaljevalo tudi v tretjem četrtletju, saj je število delovno aktivnih še upadlo. Nadaljevanje teh gibanj potrjujejo tudi zadnji razpoložljivi podatki o brezposelnosti.

Povečanje števila registriranih brezposelnih oseb je bilo novembra sicer manjše kot oktobra, vendar je bilo brezposelnih že 95.446 oseb, kar je 50,6 odstotka več kot novembra lani.

Bruto plača na zaposlenega se je septembra zvišala za 1,3 odstotka, medletno pa je bila višja za 2,4 odstotka. V devetih mesecih letos je bila povprečna bruto plača v zasebnem sektorju nominalno za 1,9 odstotka višja kot v enakem obdobju lani, v javnem sektorju pa za 8,6 odstotka.

Prejemnikov minimalne plače v višini 597 evrov bruto je približno tri odstotke oziroma 20.000 zaposlenih pri pravnih osebah, kar štiri petine teh pa je zaposlenih v dejavnostih s podpovprečno ustvarjeno dodano vrednostjo.

Kreditna sposobnost bank skromna

Kreditna aktivnost domačih bank je tudi oktobra ostala zelo skromna. Banke so neto odobrile kredite v višini le 24,3 milijona evrov, še naprej pa se bolj zadolžuje prebivalstvo, medtem ko so podjetja in nefinančne institucije drugič zapored neto odplačevala kredite.

Banke nadaljujejo z neto odplačevanjem kreditov tujini, izdajajo pa tudi obveznice z državnim jamstvom, preko katerih so letos pridobile že za dve milijardi evrov sredstev, a tudi ta sredstva še niso spodbudila večje kreditne aktivnosti.

Takšna gibanja se odražajo tudi v gibanjih javnofinančnih prihodkov in odhodkov. Prvi so se v osmih mesecih letos znižali za 6,5 odstotka, odhodki pa so bili višji za 10 odstotkov. Javnofinančni primanjkljaj se tako povečuje iz meseca v mesec; v osmih mesecih je znašal 1,2 milijarde evrov.