Rast švicarskega franka bremeni kreditojemalce

Po podatkih Banke Slovenije je obseg posojil, vezanih na švicarski frank, februarja znašal 1,748 milijarde evrov, pri čemer so tovrstna posojila gospodinjstvom znašala 1,241 milijarde evrov, kar predstavlja nekaj več kot 70 odstotkov vseh posojil v švicarskih frankih.

Najvišji delež posojil, vezanih na švicarsko valuto, je najti med stanovanjskimi posojili. Vrednost posojil v švicarskih frankih, namenjenih nakupom stanovanjskih nepremičnin, je namreč februarja znašala 1,082 milijarde evrov, kar je predstavljalo 22 odstotkov vseh stanovanjskih posojil.

Švicarski frank, ki v trenutnih negotovih gospodarskih in finančnih razmerah velja za varni pristan za vlagatelje, se je v minulem letu v primerjavi z evrom občutno okrepil. Njegova vrednost se je po podatkih Evropske centralne banke (ECB) v zadnjem letu glede na današnji tečaj okrepila za skoraj 25 odstotkov, to pa je povečalo posojilne obroke za imetnike posojil v švicarski valuti.

Banke zaradi povečane tveganosti posojil v švicarskih frankih, ki jih prinaša valutno tveganje, posojila odobravajo le poredkoma, o čemer priča dejstvo, da je bila vrednost posojil nebančnemu sektorju v švicarskih frankih februarja v medletni primerjavi nižja za sedem odstotkov.

Zgolj posojila gospodinjstvom v švicarskih frankih so bila februarja v medletni primerjavi večja za 0,2 odstotka, pri čemer se je vrednost stanovanjskih posojil zvišala za 4,7 odstotka, kar pa je po navedbah Banke Slovenije predvsem posledica zvišanja vrednosti franka in ne povečanega obsega odobravanja posojil.

Delež posojil, vezanih na švicarski frank, v celotni strukturi posojil slovenskih bank nebančnemu sektorju je decembra lani znašal 4,6 odstotka, precej višji pa je bil pri bankah v večinski tuji lasti (9,9 odstotka).

V luči ukrepanja oblasti na Hrvaškem za pomoč posojilojemalcev v švicarskih frankih so na ministrstvu za finance povedali, da niti ne načrtujejo niti nimajo pristojnosti za sprejem ukrepov, ki bi posegali v pogodbena razmerja posameznih oseb z bankami.

Kot poudarjajo, je namreč odločitev za najem kredita v švicarskih frankih pod pogoji, ki jih nudi posamezna banka v skladu s svojo poslovno politiko, stvar preudarne odločitve posameznega potrošnika. Pred sprejemom odločitve za najem kredita je potrebno poznati znesek, mesečni obrok, stroške kredita in tveganja.

Na ministrstvu opozarjajo tudi na možnost, ki jo daje omenjeni zakon, in sicer da lahko potrošnik kadar koli predčasno odplača posojilo.

Pri predčasnem odplačilu posojila je banka upravičena do nadomestila morebitnih stroškov, ki so neposredno povezani s predčasnim odplačilom kredita, če se predčasno odplačilo izvede za obdobje, za katero je bila določena fiksna kreditna obrestna mera. To nadomestilo ne sme presegati enega odstotka zneska predčasno odplačane glavnice.

Prav tako lahko posojilojemalec pretvori posojilo v evrskega, s čimer odpravi valutno tveganje. Pri takšni konverziji pa je treba biti pozoren na stroške, ki s tem nastanejo, ter na glavnico in obrestno mero, še opozarjajo na ministrstvu.