Rast cen mlečnih izdelkov lani izjemno visoka
Povprečna rast cen mleka, mlečnih izdelkov in jajc v indeksu cen življenjskih potrebščin je lani dosegla 11,6 odstotka.
Iz Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) so sporočili, da je bila lani povprečna rast cen mleka, mlečnih izdelkov in jajc v indeksu cen življenjskih potrebščin izjemno visoka, saj je dosegla 11,6 odstotka, kar je za 3,8 odstotne točke več od rasti cen v skupini hrana in brezalkoholne pijače in za osem odstotnih točk več od skupnega zvišanja cen življenjskih potrebščin.
V Sloveniji so se cene mleka, mlečnih izdelkov in jajc zvišale maja in oktobra lani . (Foto: POP TV)
V povprečju držav EU so se primerljive cene skupine mleko, mlečni izdelki in jajca povišale le za 4,5 odstotka. Občutneje kot v Sloveniji so se cene povečale v petih državah članicah, in sicer v Bolgariji, Litvi in Latviji, na Madžarskem in v Estoniji. Manj kot v Sloveniji so se poleg drugih članic cene zvišale tudi v sosednji Avstriji in Italiji, na Finskem in Irskem pa so se celo znižale.
Umar ocenjuje, da najpomembnejši razlog za relativno visoke podražitve končnih cen mleka in mlečnih izdelkov niso višje cene surovin, ampak je vzroke treba iskati tudi v drugih delih verige. Lani so kot enega možnih vzrokov za relativno visoko rast cen hrane glede na EU že predstavili krepitev koncentracije v delu trgovine na drobno.
Dražje tudi cene kmetijskih proizvodov
Razlogi za visoko rast končnih cen so lahko tudi v razmeroma nizki učinkovitosti mlečnopredelovalne industrije. Ponudba surovega mleka že nekaj časa zaostaja za povpraševanjem na slovenskem in tudi evropskem in svetovnem trgu. Vzroki so predvsem v omejitvah prireje s kvotami v državah EU, suši v Oceaniji in v prepočasnem povečevanju prireje v Ameriki. V Sloveniji je na trgu manj mleka tudi zaradi izvoza na sosednje trge, predvsem v Italijo, kjer je povprečna odkupna cena višja.
Cene kmetijskih pridelkov so bile lani v zadnjem četrtletju pri pridelovalcih za 10,7 odstotka višje kot v tretjem četrtletju in za 11 odstotkov višje kot v enakem obdobju leto prej. Cene rastlinskih pridelkov pa so bile v zadnjem četrtletju lani za 19,4 odstotka višje kot v tretjem četrtletju in za 14,6 odstotka višje kot v enakem obdobju lani.
K dvigu cen rastlinskih pridelkov so v zadnjem lanskem četrtletju največ prispevale višje cene industrijskih rastlin, saj so se glede na tretje četrtletje zvišale kar za 57,8 odstotka. Cena hmelja je bila skoraj dvakrat višja, cene oljnic pa so bile višje za 11,1 odstotka. Zvišale so se tudi cene žit, pšenice in koruze, cena ječmena pa se je znižala za 11,3 odstotka.
Boštjan Vasle, direktor Umarja. (Foto: Kanal A)
Cene krmnih rastlin so bile nižje za 2,7 odstotka in zelenjadnic za 7,2 odstotka. Cene krompirja so se zvišale za 13,9 odstotka. V skupini sadjarstvo so se cene v povprečju zvišale za 7,3 odstotka.
Cene živali in živalskih proizvodov so bile v lanskem zadnjem četrtletju za 6,4 odstotka višje kot v tretjem četrtletju in za 9,1 odstotka višje kot v enakem obdobju leta 2006.
Hvala vlada res ste dobri do nas!
----če bi ta naša vlada sedanja kej postorila v tej smeri ,...take draginje ne bi bilo ,....!!!
---ampak ,....DDV jo vseeno privlači ....................!
Takrat bomo poslušali, kako so za rast cen krivi tuji vzroki, ter poslušali zgodbo o uspehu. Kljub temu, da nam bo šlo slabše, bodo mediji ljudi prepričali, da nam bo šlo bolje.
Koliko je sedaj?
-----pa še naprej bo draginja ,....!
prevzem evra nas bo pa res uniču ,....

















