Vlačič bo sprožil postopek razrešitve nadzornega sveta Darsa

Računsko sodišče je v presek vzelo gradnjo šentviškega predora med letoma 2004 in 2007. Zaradi spremembe projekta pa se je investicijska vrednost za nov avtocestni odsek Šentvid–Koseze povečala z dobrih 131 na 295 milijonov evrov. Največji krivec za povišanje stroškov je bil ravno predor, saj se je njegova investicijska vrednost povečala z dobrih 39 milijonov evrov na 118 milijonov.

Predmet revizije je bila utemeljitev upravičenosti gradnje predora Šentvid, dopolnitev gradbenega dovoljenja, postopek oddaje javnega naročila in nadzor nad izvajanjem pogodbe. Na vseh štirih področjih so si pristojne institucije prislužile negativno mnenje Računskega sodišča.

Cela vrsta nepravilnosti pri gradnji

Ministrstvo za promet si je prislužilo negativno mnenje, ker investicijska dokumentacija za gradnjo predora Šentvid ni bila izdelana v skladu s predpisi, revizorji pa so ugotovili tudi pomanjkljivosti pri izvajanju nadzora nad Darsom. Zaradi pomanjkljivega nadzora ministrstvo denimo ni ugotovilo, da je Dars začel graditi tripasovni predor že pred izdajo sklepa ministra za promet o odobritvi polnega priključka na Celovško cesto.

Izdano gradbeno dovoljenje ni bilo v skladu z lokacijskim načrtom, je pokazala revizija, zato je računsko sodišče izreklo negativno mnenje tudi ministrstvu za okolje in prostor. Poleg tega je ministrstvo z dopolnitvijo gradbenega dovoljenja omogočilo, da se je gradnja kavern in tripasovnih cevi, ki so predstavljale sestavni del nove različice predora, začela prej, preden je bil zaključen postopek spremembe lokacijskega načrta, s katerim je bila ta različica umeščena v prostor.

Darsu je Računsko sodišče izreklo negativno mnenje, ker je kršil predpise o javnem naročanju. S pogoji v objavi javnega razpisa je namreč omejil možno število ponudnikov in s tem kršil načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki. Kršenje predpisov o javnem naročanju pa so revizorji ugotovili tudi v porazpisni fazi in pri oddaji dodatnih del.

Dars je vztrajal pri nižji ceni, a je na koncu popustil

Stroški od osnovnega projekta, ki so predvidevali polovični priključek na Celovško cesto, so se zvišali s 136 na 309 milijonov evrov za celotno traso oziroma z 41 na 123 milijonov evrov za predor, kar pomeni 200-odstotno podražitev. "To je bistveno več od dovoljene 30-odstotne podražitve po zakonu o javnem naročanju," je poudaril predsednik Računskega sodišča Igor Šoltes.

Šoltes je še povedal, da je iz dokumentacije razvidno, da se je Dars kar nekaj časa upiral poskusom zviševanja cen in bil do leta 2006 kar uspešen. "Čeprav je Dars večkrat zavrnil predlog izvajalca za povečanje cen, pa je bil pozneje sklenjen sporazum, s katerim je pristal na zahteve izvajalca. Pri tem pa ne trdimo, da je imel Dars v tistem trenutku veliko manevrskih možnosti, razen da prekine postopek javnega naročila in začne z novim," je pojasnil.

Ministrstvo za promet ni vzpostavilo učinkovitega sistema za financiranje gradnje avtocest

V drugi reviziji je računsko sodišče ocenilo, da ministrstvo za promet kot resorni organ za opravljanje nalog na področju cestnega prometa in cestne infrastrukture ni vzpostavilo učinkovitega sistema za izvajanje in financiranje programa gradnje avtocest v Sloveniji. Ni namreč zagotovilo ustrezne in pregledne ureditve, organiziranosti izvajanja in financiranja gradnje ter obnavljanja avtocest, dolgoročnega načrtovanja gradnje, vzdrževanja in financiranja avtocest ter drugih cest v Sloveniji, prav tako ne namenske in gospodarne porabe sredstev za gradnjo avtocest.

Vlačič bo sprožil postopek razrešitve nadzornega sveta Darsa

Minister za promet Patrick Vlačič je danes dejal, da je revizijsko poročilo računskega sodišča dokončen razlog, da bo takoj sprožil postopek za zamenjavo nadzornega sveta Dars. "Gre za izjemno pomembno družbo, ki upravlja z velikimi javnimi sredstvi. Zato je ključno, da položaje zasedajo kompetentni ljudje, v delo katerih ne bo nobenega dvoma,“ je nadaljeval minister Vlačič. "Kot sem že pred časom napovedal, je bila poravnava v vrednosti 6,1 milijona evrov brez podlage v gradbenih knjigah - presedan. Tudi Računsko sodišče je pokazalo, da takšne pogodbe niso bile zakonite,“ je še pojasnil.

Upravi Darsa še očita, da je Dars do leta 2006 zavračal kakršnekoli spremembe in podražitve, potem pa so sklenili sporazum, s katerim so lahko pristajali na vse in na ta način sami sebe postavili v situacijo, ko niso imeli več izbire.

Dars: Največji del očitkov revizije je povezan z delom prejšnjih uprav

Na revizijsko poročilo Računskega sodišča so se odzvali tudi na Darsu, kjer so pojasnili, da je projekt gradnje predora Šentvid sedanja uprava Darsa prevzela takrat, ko so ključne odločitve že bile sprejete. Nasedle investicije uprava ni mogla drugače zaključiti, kot da je upoštevala veljavne pogodbe in sporazume, ki so bili sprejeti v prejšnjih letih, pravijo.

Konec oktobra 2007 je Dars s strani prejšnje uprave že imel sklenjen sporazum, po katerem se je odpovedal 31-odstotnemu popustu ter bil zavezan, da bo nadaljnja dela dal istemu izvajalcu. Prav tako je bil takrat že sklenjen aneks, po katerem se bo o spornem delu odprtega zahtevka poskušal dogovoriti sporazumno. Vse to je tudi ugotovilo računsko sodišče, kar potrjuje, da sedanja uprava pravzaprav ni imela možnosti, da bi ravnala drugače, kakor je, poudarjajo na Darsu.