Za bančno luknjo kriva neizkušenost? Ker niso imeli izkušenj s krizo, so bankirji 'podcenjevali nekatera tveganja'

Pred preiskovalno komisijo Državnega zbora se je nadaljevalo ugotavljanje dogajanja v slovenskem bančnem sistemu, ki je pripeljalo do več milijardne luknje v slovenskih bankah.

Danes so se pred poslanci zvrstili predsednik uprave NLB Janko Medja, predsednik uprave NKBM Aleš Hauc ter predsednik uprave Abanke Jože Lenič.

Prvega moža NLB Janka Medjo so člani komisije med drugim vprašali, kakšne razlike v vodenju je opazil, ko je ob prevzemu funkcije v državno NLB prišel iz zasebne bančne skupine.

Medja je poudaril razliko v upravljanju s tveganji, razliko v sistemih, nadzoru in kulturi. "NLB je bila vedno dominantni igralec na trgu. V NLB je veliko dobrih in zelo strokovnih kadrov. Bila pa je tudi kultura, da "ne more iti nič narobe", v smislu "mi smo glavni". Medtem smo v zasebni banki razmišljali po načelu, da se preko dobrega dela borimo preko konkurenci," je dejal Medja, ki pa je dodal, da se je potem na področju kulture delovanja, v NLB do leta 2012 zgodil premik iz ene skrajnosti v drugo. "Po letih krize se je začela kultura nižanja stroškov in velikega strahu pred kakršnim koli odločanjem, da ne bi spet naredili kakšne napake," je dejal.

Medja je razložil, da v banki sodelujejo s preiskovalci nepravilnosti in zavrnil očitke o nesodelovanju, je pa opozoril na različne pravne interpretacije bančne tajnosti, h kateri je banka zakonsko zavezana. "Upam, da se tudi razumemo, da ne želimo škodovati komu, ki bi se kasneje izkazal za nedolžnega," je dejal.

Komisija se je dotaknila tudi vprašanja snemanja sej in očitkov, da so bančna pravila napisana tako, da se krivcev, ko gre kaj narobe, ne da najti. Medja je dejal, da je nadzor v banki nujen, nujne so tudi kazni za kršitelje, da pa to samo po sebi še ne zagotavlja integritete zaposlenih samo po sebi. Rešite ne vidi niti v snemanju sej. "Ko se seje snemajo, ni več diskusije, ne gre več za odločanje, ampak nastopanje!"

Medja je govoril tudi o kreditnem krču, ki je ohromil kreditiranje gospodarstva, dejal je, da banka pod njegovim vodstvom spreminja strategijo, ki je prej zaradi odločitve, da kreditov ne bo, pregnala več strank. Medja pravi, da skušajo bolje spoznati komitente in perspektivnost njihovih poslovnih modelov ter se tako odločati o kreditih.

Komisija je sicer Medjo prosila za seznam ljudi, ki so v zadnjih 20 letih sedeli v kreditnih odborih banke. Odgovora, ali bodo seznam tudi dobili, ni, Medja jim je predlagal, da na banko naslovijo pisno zahtevo, odgovor pa bo v skladu z bančnimi predpisi.

Hauc: nova bančna luknja ne nastaja

Predsednik NKBM Aleš Hauc je članom komisije povedal, da so v banki takoj po njegovem prihodu izvedli več sprememb, tako kadrovskih kot organizacijskih. Med drugim so znižali pristojnosti odločanja in uvedli večji nadzor. Lotili so se tudi revizije in prenove kreditnega procesa, teče pa še pregled procesov poslovanja, ki mu bo sledila procesna reorganizacija.

Člani komisije so menili, da je vir težav v NKBM banki mogoče iskati tudi (ali pa predvsem) v kršitvah obstoječih pravilnikov pri podeljevanju kreditov, zato so Hauca vprašali, ali so notranje revizije v banki spregledale nepravilnosti, ali so njihova opozorila spregledale uprave.

Hauc je dejal, da so bila opozorila izdana, zakaj niso bila upoštevana, pa je po njegovem vprašanje za prejšnje uprave. Kot je povedal, je banka pod njegovim vodstvom uvedla "follow-up", ko gre za priporočila notranjih revizij, kar pomeni, da na sejah direktorjev javno obravnavajo, ali so bila priporočila upoštevana in izvedena, tako da je jasno, kdo se jih ni držal.

Komisija je tudi Hauca povprašala, kako je z dokumenti in kreditnimi mapami, ki bi jih komisija potrebovala za natančno preiskavo. Hauc je dejal, da je bančna tajnost "najvišji postulat". Banka tako dokumentov komisiji ne bo dala, je pa Hauc članom predlagal, da za to dobijo sodno odločbo, saj je to podlaga na kateri bi lahko banka predala dokumente. "Predlagam vam, da pri tem vztrajate," je dejal Hauc. "Prav je, da se preiskuje, saj so se dogajale velike stvari," je še dejal.

Kot je poudaril član komisije Jožef Horvat, je višje sodišče komisijo, ko je želela dokumente, že zavrnilo. Dodal je tudi, da se govori o referendumu, ki bo zahteval razkritje vseh dokumentov in podatkov, ki bi pomagali poiskati krivce v primeru katastrof kot je bančna luknja.

Hauc je sicer dejal, da v banki ne nastaja nova bančna luknja, da so prav temu namenjene spremembe pri kreditni praksi in da zagotovo ne bo več prišlo do tako velikega obsega slabih kreditov.

Hauc še meni, da bo še večjo varnost prinesla tudi bančna unija, katere nadzor bo zelo oster. "Nivo nadzora nad sistemskimi bankami bo dvignjen, očitno so se odločili, da se to nikoli več ne sme ponoviti."

Premalo pripravljeni na krizne situacije?

Predsednik uprave Abanke Jože Lenič je prav tako spregovoril o vzrokih za stanje v slovenskem bančnem sektorju. "Bančne krize se pojavljajo ciklično," je dejal in opozoril,  da smo v tokratnem primeru imeli opravka s celo generacijo bančnikov, ki niso imeli nobenih izkušenj z recesijo. "Morda so se zato podcenjevala nekatera tveganja," je dejal.

Komisija je doslej že zaslišala Mitjo Gasparija in Marka Kranjca, ki sta bila v preteklosti guvernerja Banke Slovenije, šest predstavnikov centralne banke in Komisije za preprečevanje korupcije.

Zaslišani doslej niso postregli s kakšnimi senzacionalnimi razkritji, vsi so trdili, da so delovali strokovno in v skladu z zakoni, za težave pa naj bi bila kriva kriza in posledična nezmožnost podjetij, da odplačajo posojila. Med krivce za stanje v bankah je tudi Medja uvrstil krizo, opozoril pa je na redno pojavljanje negativnih gospodarskih ciklov, da pa je bila tokrat tudi težava odsotnost primernih mehanizmov pri kreditnih poslih. Kot je dejal, vzrok ni le eden.