Slovenija po izgubljeni bančni tožbi: ne držijo se dogovora, Hrvaška nas želi izigrati

Privredna banka Zagreb (PBZ) je danes na sodišču v Zagrebu na prvi stopnji dobila eno izmed tožb proti Ljubljanski banki (LB). LB je že sporočila, da se bo na sodbo pritožila. PBZ sicer zahteva 3,8 milijona švedskih kron (405.000 evrov).

Sodnica Kolinda Kolar je danes ob izreku sodbe povedala, da morata LB oz. NLB plačati, ker strani nista soglašali z mirovanjem primera, za prekinitev pa ni bilo pogojev.

Pri 3,8 milijona švedskih kron, ki jih v tem primeru terja PBZ, gre za manjši del deviznih vlog hrvaških varčevalcev nekdanje zagrebške podružnice LB, ki so bile prenesene v javni dolg Hrvaške v začetku 90. let.

Zaradi prenesenih deviznih vlog, ki so jih banke na Hrvaškem pred več kot 20 leti izplačale hrvaškim varčevalcem, sta PBZ in Zagrebška banka proti LB in NLB sprožili 27 postopkov na hrvaških sodiščih.

V treh primerih so bile na zagrebškem sodišču sprejete tudi pravnomočne sodbe, dvakrat v prid bankam, ki poslujejo na Hrvaškem, enkrat pa v prid LB. V enem od primerov pa se je sodnik odločil za nadaljevanje postopka.

Od lanskega poletja sta dve pravnomočni sodbi v obravnavi na hrvaškem ustavnem sodišču. Zaradi po enega izgubljena spora sta se pritožili tako LB kot PBZ.

Po podatkih hrvaškega finančnega ministrstva so v hrvaški javni dolg prenesli in izplačali 544,4 milijona takratnih nemških mark oziroma okoli 272 milijonov današnjih evrov.

Odziv Slovenije: sodišče ni upoštevalo Memoranduma o soglasju z leta 2013

V zvezi z današnjo razsodbo prvostopenjskega sodišča v Zagrebu Republika Slovenija opozarja, da sodišče v postopku ni upoštevalo Memoranduma o soglasju, ki sta ga državi podpisali 11. marca 2013. Memorandum določa, da se rešitev za prenesene devizne vloge najde na podlagi Sporazuma o vprašanjih nasledstva.

Hrvaška se je zavezala, da bo do končne rešitve tega vprašanja zagotovila ustavitev vseh sodnih postopkov, ki sta jih začeli Zagrebačka banka in Privredna banka Zagreb v zvezi s prenesenimi deviznimi vlogami, ter da se z namenom reševanja navedenega vprašanja ne bodo začeli novi sodni ali drugi postopki v zvezi s prenesenimi deviznimi vlogami.

Vlada Republike Slovenije se je v Memorandumu po drugi strani zavezala, da bo po podpisu pričela s postopkom ratifikacije Pogodbe o pristopu Hrvaške k EU v Državnem zboru.

"Slovenija je svoj del obveznosti izpolnila, Hrvaška ne. Republika Hrvaška želi izigrati prej omenjene dokumente, s katerimi sta državi regulirali nadaljnje reševanje problematike prenesenega starega deviznega varčevanja, in sicer tako, da Memorandumu ne priznava statusa mednarodne pogodbe, s ciljem, da onemogoči prekinitev (stay) sodnih postopkov za nedoločen čas, kar je vsekakor v nasprotju z dogovori med državama," so se odzvali v vladnem kabinetu.