"Zdrži, smo četrta največja moč Unije. Španija ni Uganda." Tako se glasi sms-sporočilo, katerega avtor naj bi bil španski premier Mariano Rajoy. Objavil ga je španski El Mundo, poslal pa naj bi ga finančnemu ministru. Sporočilo naj bi imelo tudi nadaljevaje, ki se glasi, "če želite pospešiti reševanje Španije, pripravite 500 milijard evrov in še naslednjih 700 milijard za Italijo, ki bo naslednja, ki jo bo treba reševati," menda še piše Rajoy.
Sporočilo je razjezilo članice Evropske unije. Predvsem v Nemčiji se vrstijo burni odzivi. Kaj je hotel povedati Rajoy, ni skrivnost, Španija je prepričana, da bo pomoč dobila tako ali drugače, ker je prevelika, da bi jo pustili propasti in bi bile posledice za Evropo uničujoče. Moč je tako na strani Špancev, ki potrebujejo milijone za nasedle banke. Podobno kot je izsiljevanje doslej precej dobro uspevalo Grkom.
"Imeli bi denar v zameno za nič!"
Nemški mediji Španijo obtožujejo sumljivega delovanja. Da njihove državne banke potrebujejo sveži kapital, je bilo namreč jasno že dolgo, a je vlada trdila, da bodo težave rešili sami. Predvsem zato, da bi se država izognila strogim pogojem, ki so vezani na evropsko pomoč in katerim se Grki tako močno upirajo.
Španske državne banke so sicer v velike težave zašle po poku nepremičninskega balona leta 2009. Najhuje jo je odnesla Bankia, ki nujno potrebuje 19 milijard svežega kapitala. Skupaj španski finančni sektor potrebuje okoli 100 milijard evrov pomoči. Nekoliko bolj po tihem se sicer govori, da za težave Bankie ni kriv le pok nepremičninskega mehurčka, ampak korupcija in visoko rizične naložbe, zaradi česar se z banko ukvarja tudi španski urad za boj proti korupciji.
Ko je postalo jasno, da se Španci sami ne morejo rešiti, pa so na jezo Nemcev zahtevali pomoč v obliki, ki ji Nemčija najbolj nasprotuje. Denar bi črpali naravnost v banke, državi pa ne bi bilo treba sprejeti običajnih pogojev pomoči. Pozivajo tudi k ustanovitvi bančne unije za nadzor finančnega sektorja. Analitiki ocenjujejo, da gre pri tem tudi za ohranjanje ponosa, saj Španija ne želi istega slovesa, kot ga ima Grčija, čeprav je znano, da je v Grčiji težava v celotnem državnem aparatu, v Španiji pa le v bančnem sistemu. Druga področja je vlada že poskusila obvladati z reformami.
Če bi bila pomoč povezana z zahtevami še po večjih reformah, bi se Rajoyu utegnil zamajati premierski stolček, poleg tega ne opozicija ne splošno mnenje Špancev nista naklonjena temu, da bi nasedle banke reševali na plečih navadnih državljanov. Pred uradno oddajo prošnje španska vlada sicer še čaka na neodvisno revizijsko poročilo, potem naj bi bilo tudi znano, za kakšen znesek bodo zaprosili.
Italija: Naredili smo vse potrebno za rešitev države
V Italiji smo v zadnjih mesecih naredili, kar je bilo potrebno za rešitev države, je po napovedi pomoči Španiji dejal italijanski minister za gospodarski razvoj Corrado Passera. "Velika disciplina, ki smo jo vpeljali za uravnoteženje javnih financ, ima za posledico, da je Italija med najbolj pripravljenimi državami za spopad s krizo," je zatrdil.
Italija je začela javno porabo krčiti leta 2010, ko je uveljavila vrsto varčevalnih ukrepov. Cilj Rima je konsolidirati proračun do leta 2013. Prav tako nameravajo do leta 2013 znižati javni dolg, ki je zdaj pri 1900 milijardah evrov. Ob tem je minister priznal, da Italijo na področju spodbujanja gospodarstva čaka še precej dela. Skladno s tem zdaj pripravljajo sveženj ukrepov za spodbudo gospodarske rasti.
O reševalnemu paketu za Španijo oz. španski bančni sistem je Passera dejal, da je evroskupina predstavila "verodostojen načrt". "Nereševanje Evrope in dopustitev razpada evroobmočja bi bila precej dražja," je ocenil.
KOMENTARJI (143)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.