Voditelji evropskih držav iz skupine industrijsko najrazvitejših držav in hitro rastočih gospodarstev (G20) so se pred vrhom te skupine, ki bo 2. aprila v Londonu, strinjali glede regulacije vseh finančnih trgov, predvsem pa glede tveganih naložb oziroma hedge skladov. Slednji namreč lahko predstavljajo 'sistemsko tveganje'. Hedge sklade, ki navadno pritegnejo premožne zasebne investitorje, so sicer kritizirali zaradi netransparentnosti in pomanjkljivega nadzora, krivi pa naj bi bili tudi za trenutno nestabilnost na finančnih trgih. To je tudi največja sprememba v stališčih pomembnejših držav, med njimi Velike Britanije.

(Foto: Reuters)

"Zahteva za neposredni nadzor hedge skladov ni več vprašljiva s strani nobenega izmed udeležencev današnjega srečanja," je povedal vir iz nemške vlade. London je sicer pred tem nasprotoval nadziranju tovrstnih skladov, za katere podporniki zatrjujejo, da so za gospodarstvo koristni, saj prevzemajo tveganje, ki ga drugi ne želijo prevzeti.

Na sestanku, ki ga je sicer vodila nemška kanclerka Angela Merkel, so se strinjali, da je stanje na finančnih trgih 'napeto'. Merklova je ob tem dejala, da hočejo "v bodoče preprečiti kakršne koli vrzeli v nadzoru finančnih trgov, vlagateljev ali finančnih produktov“.

Nenaklonjeni protekcionističnim ukrepom

Voditelji v Berlinu so se tudi strinjali, da je potrebno razviti mehanizme za sankcije, ki bodo omogočale učinkovitejše ukrepe proti davčnim oazam in 'nekooperativnim' finančnim centrom. Prav tako so se zavzeli tudi za predlog, da bi banke v prihodnosti v svojih dobrih časih kopičile dodatni lastni kapital in tako bile bolje pripravljene na morebitne slabe čase v prihodnosti.

Napovedali so tudi aktivno podporo pogovorom o globalni karti za stabilna gospodarstva na vrhu v Londonu. Sedanjo finančno krizo pa bi morali po mnenju sodelujočih na današnjem srečanju v Berlinu premostiti z ukrepi, ki bi v čim manjši meri vplivali na konkurenčnost gospodarstev. Evropske članice G20 tudi niso naklonjene protekcionističnim ukrepom.

Kot so danes zbrani predstavniki evropskih članic G20 še sklenili v Berlinu, bi morala Mednarodni denarni sklad (IMF) in Forum za finančno stabilnost (FSF) nadzorovati in pospešiti akcijski načrt G20, o kateremu so se dogovorili novembra lani v Washingtonu. Evropske članice G20 tudi podpirajo načrte, da bi podvojili prispevke za IMF, da bi ta lahko državam, ki imajo težave s plačilno bilanco, hitreje in bolj fleksibilno priskočil na pomoč.

Usklajevanje stališč

Današnje srečanje je bilo sicer namenjeno predvsem uskladitvi stališč evropskih članic G20 pred vrhom skupine, ki bo aprila v Londonu. Prejšnji vrh G20 je novembra potekal v Washingtonu, na njem pa so države članice oblikovale akcijski načrt za boj proti svetovni gospodarski krizi. Ta se je od tedaj še poglobila, zato so bile države prisiljene sprejemati ogromne stimulacijske načrte za oživitev gospodarstva, kar je na koncu povsem zasenčilo prizadevanja za reformo svetovnega finančnega sistema.

Udeleženci današnjega srečanja uradne, končne sprejete izjave danes sicer še ne bodo dali v javnost, saj želijo, da bi se z njo najprej seznanile članice EU, ki v Berlinu niso imele svojih predstavnikov.