Poročilo: Zaposlenost se je v EU vrnila na predkrizno raven

Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer Eurofound je v nedavnem poročilu opisala spremembe na evropskem trgu dela in ocenila prihodnje izzive. Ugotavlja, da se razmere na trgu dela izboljšujejo, vendar ne za vse. 

Fundacija je v poročilu posebej ocenila stopnjo zaposlenosti v EU danes v primerjavi s predkriznim obdobjem, trende glede zaposlovanja za polni in skrajšani delovni čas ter za določen in nedoločen čas.

Kot ugotavlja, se zaposlenost povečuje in se je v EU vrnila na predkrizno raven, vendar pa je bilo v prvem četrtletju v uniji nekaj več kot 230 milijonov brezposelnih, od tega več kot 152 milijonov v območju evra, kjer okrevanje še nekoliko zaostaja.

Kriza je države članice neenakomerno prizadela. Države, kot so Nemčija, Avstrija in Belgija, so beležile le manjše padce zaposlenosti, medtem ko so bili ti v Španiji, na Irskem in Portugalskem precej večji.

Podobno se razlikujejo tudi okrevanja po krizi. Nemčija, Poljska, Češka, Slovaška, Švedska in Velika Britanija so že skoraj popolnoma okrevale, medtem ko nekatere države močno zaostajajo. Pri tem poročilo navaja, da ne gre samo za države na jugu unije, temveč tudi za Dansko in Finsko.

Zaradi krize več zaposlitev za polovični delovni čas

Fundacija v poročilu izpostavlja tudi segmentacijo trga dela, s katero označujejo razliko v položaju zaposlenih s pogodbami za določen čas in pogodbami za nedoločen čas.

Zaradi krize se je v uniji povečalo delo za polovični delovni čas in kratkotrajnejše zaposlitve. Delež zaposlitev za skrajšani delovni čas narašča v vseh plačnih razredih, medtem ko se delež rednih zaposlitev s polnim delovnim časom povečuje predvsem v razredu, kjer je 20 odstotkov najbolje plačanih delovnih mest. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je glede tega nedavno poudaril, da bi morale redne zaposlitve ostati standard za vse državljane EU.

Poročilo izpostavlja, da v državah z višjimi stopnjami začasnih zaposlitev ljudje potrebujejo več časa, da najdejo trajnejše zaposlitve in kot primer navaja Poljsko in Španijo pa tudi Nizozemsko in Francijo. To pomeni, da je veliko posameznikov "ujetih" v spiralo kratkotrajnih zaposlitev in težje najdejo trajnejšo zaposlitev.

Razmere na evropskem trgu dela tako po ocenah fundacije niso ne dobre ne slabe. Trg dela bo v prihodnje postal še bolj raznolik in kompleksen, zaradi tega pa se povečuje tudi tveganje nadaljnje segmentacije.