'Ponižno' prosijo za 34 milijard dolarjev

Predsedniki in direktorji treh ameriških avtomobilskih podjetij so v četrtek v senatnem odboru za bančništvo ponovno prosili za finančno pomoč, ki je od preteklega meseca porasla s 25 na 34 milijard dolarjev. Prošnje so utemeljevali s prestrukturiranjem in obljubili, da je to zadnjič, ko prosijo za pomoč.

Prvi možje General Motorsa (GM) Rick Wagoner, Forda Alan Mullaly in Chryslerja Robert Nardelli so tokrat prišli iz Detroita v Washington z najnovejšimi modeli varčnih avtomobilov, potem ko so bili med svojim zadnjim obiskom novembra izpostavljeni hudim kritikam, češ da so prileteli z dragimi zasebnimi korporacijskimi letali prosit za pomoč za preživetje.

Wagoner je v senatu dejal, da so naredili napake, na katerih se sedaj učijo. Mullaly je prav tako priznal napake in dejal, da so doslej proizvajali avtomobile po načelu "če jih izdelamo, potem bodo prišli (kupci)". Zaradi tega so se pretirano razširili, metali na trg vsa mogoča vozila in računali na to, da jih bodo s pomočjo uspešnega marketinga prodali. Na koncu pa so morali nižati cene.

Wagoner in Mullaly ter Nardelli so obljubili, da bodo prihodnje leto delali le za simboličen dolar plače, ter napovedali tudi nižanje plač vodilnim delavcem, v GM v povprečju za 20 odstotkov. Koncesije obljublja tudi sindikat delavcev avtomobilske industrije (UAW). Njegov predsednik Ron Gettelfinger je bil prav tako v senatu in je opozoril, da bo GM propadel do konca leta, če ne bo kongresne pomoči.

Republikanski senator Richard Shelby iz Alabame se je pritoževal, da je cena za pomoč z novembra poskočila na 34 milijarde in zahteval, naj mu pojasnijo, kako bodo resnično prišli na zeleno vejo, davkoplačevalcem povrnili denar in ne bodo le za nekaj mesecev podpirali propadle modele oziroma znamke. Nardelli je zagotovil, da se bodo ponovila 70. leta prejšnjega stoletja, ko je njegovo podjetje dobilo pomoč in jo tudi odplačalo. Demokrati, kot je predsednik odbora za bančništvo Christopher Dodd, podpirajo pomoč avtomobilskim podjetjem, saj menijo, da se, če tega ne bo, igrajo z usodo celotnega ameriškega gospodarstva. Vendar pa ameriška javnost po zadnji anketi CNN nasprotuje pomoči. Kar 61 odstotkov Američanov je proti, 53 odstotkov pa jih meni, da ne bo prinesla preobrata.