Slovenska podjetja morajo ob zaostrenih razmerah v razvitih zahodnih državah aktivneje iskati priložnosti na novih trgih. V začetku marca naj bi zaživel strateški svet za internacionalizacijo. V njem bodo sodelovali direktorji 30 največjih domačih izvozno-uvoznih podjetij.

Povezovanje slovenskih podjetij za skupne nastope na tujih trgih naj bi krepili tudi v klubu izvoznikov, podjetjem pa nudili usposabljanje in aktivno podporo pri vstopu in poslovanju na tujih trgih.

V GZS letos načrtujejo 16 obiskov gospodarskih delegacij v tujini, gostili naj bi deset tujih delegacij, pripravili pa bodo 50 različnih dogodkov s področja mednarodnega sodelovanja.

Eno od področij, ker GZS vidi možnost za krepitev konkurenčnosti slovenskih podjetij, je okrepljeno črpanje evropskih sredstev. GZS pa si prizadeva za poenostavitev postopkov za prijavo in poročanje ter za povečanje sredstev za razvojne aktivnosti v podjetjih.

"Naši uradniki bi morali biti promotorji, plačani po številu uspešnih projektov, so pa cenzorji," je dejal Hribar Milič. Projekti ne padajo zaradi razvojno-tehnoloških šibkosti, ampak zaradi formalnih pomanjkljivosti, je dejal. Zato naj bi pripravili brifinge za udeležence v projektih, na kateri naj bi jih predstavniki ministrstev opozorili na pomanjkljivosti in pasti.

(Foto: POP TV)

Gospodarstvo po njegovih besedah išče nove trge, izvaja racionalizacijo, tudi pri številu zaposlenih. Ukrep subvencioniranja delovnega časa "le blaži", kar se dogaja v dobrih podjetjih, ne bo pa prinesel olajšanja podjetjem, ki imajo težave z naročili, je prepričan. Stroškovni učinek ukrepa je manj kot pet odstotkov celoletnega stroška dela, ki v slovenskem gospodarstvu povprečno znaša 20 tisoč evrov letno, je opozoril.