Politika in stroka sta začeli reševati slovenske banke

Delovni skupini za upravljanje državnega premoženja in za reševanje slabih terjatev sta se sestali na prvem sestanku. Vsebina dogovora bo znana šele po zaključenem usklajevanju, pravijo na finančnem ministrstvu.

Vodja poslanske skupine Državljanske liste Rihard Braniselj, ki je sodeloval na sestanku delovne skupine za reševanje slabih terjatev bank, je povedal, da so danes opravili uvodno razpravo o tem, glede česa se lahko poenotijo, katere podatke še potrebujejo za delo, in o tem, kdaj se naslednjič sestanejo. O natančnem datumu ni želel govoriti, je pa dejal, da bo to zelo kmalu.

Braniselj je ocenil, da stališča sodelujočih niso daleč narazen, in dejal, da bodo skupaj spoštovali najboljšo možno strokovno rešitev.

Ta delovna skupina naj bi do sredine avgusta dosegla soglasje glede ustreznega načina in ureditve reševanja slabih terjatev.

V SLS glede slabih terjatev po besedah poslanca Jakoba Presečnika, ki bo sicer sodeloval v skupini o fiskalnem pravilu, menijo, da je treba takoj najti soglasje, s kakšnim postopkom bodo sanacijo izvedli. Za SLS ohranitev trenutnega položaja ne pride v poštev, saj gospodarstvo ne more čakati na dolgoletno postopno čiščenje bančnih bilanc. Ukrepati je treba takoj, trenutno pa je na mizi več scenarijev, pravi Presečnik.

V Pozitivni Sloveniji glede posojil bank menijo, da bi morala država kot lastnik banke reči, kaj naj naredi z delnicami, ki jih je zasegla zaradi posojil v letih od 2004 do 2008. Kot je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejal Zoran Janković, so vsa tajkunska posojila nastala v prvem mandatu Janeza Janše.

Danes se je na uvodnem srečanju sestala tudi delovna skupina za upravljanje državnega premoženja, ki naj bi uskladila predlog zakona o Slovenskem državnem holdingu.

V SLS pravijo, da oblikovanje holdinga sovpada s prepričanjem stranke, da Slovenija prvič dejansko dobi neko srednjeročno strategijo upravljanja s svojim imetjem. V SLS podpirajo spremembe v smeri, da država ne beži pred odgovornostjo, temveč jasno določi vizijo za posamezne naložbe države, jih razdeli na posamezne segmente, kot so strateške naložbe, portfeljski deleži ... in jih tudi aktivno upravlja, je dejal Presečnik.

V PS po Jankovićevih besedah ne nasprotujejo holdingu, ne bodo pa v stranki odstopili od dveh stališč. Zahtevali bodo, da premoženje ostane jasno, pri čemer po njegovem mnenju ne gre skupaj dajati Slovenske odškodninske družbe in Kapitalske družbe, saj imata vsaka svoj namen.

Tudi nadzorni svet holdinga bi moral biti neodvisen, pravi Janković in dodaja, da bi lahko od devetih članov tri imenovala koalicija, dva opozicija, nekaj socialni partnerji, enega bi predlagala zbornica. Nikakor pa se ne strinja, da bi jih volil DZ. Janković ocenjuje, da se je minister za finance Janez Šušteršič s svojimi dopolnili zelo približal predlogu zakona o holdingu, ki ga je vložila PS.

Z delom pa še ni začela delovna skupina za fiskalno pravilo, ki bo preučila možnost zapisa fiskalnega pravila v okviru izvedbenega zakona, ki bi ga lahko DZ na podlagi spremembe člena ustave sprejela z dvotretjinsko večino.