Po mnenju izvršnega sekretarja za pravno področje in področje delovnih razmerij pri ZSSS Andreja Zorka je obrazec, v katerem delavci družbo prosijo za 30-dnevni neplačan dopust zakonsko sporen, saj v prošnjah ni naveden datum koriščenja dopusta.

V Adrii Mobil so dejali, da so se za to odločili zaradi večjih razsežnosti in posledic krize ter napovedi strokovnjakov, da se lahko razmere poslabšajo tudi v prihodnjih mesecih. S tem naj bi si vnaprej zagotovili možnost prilagajanja tržnim razmeram tekom letošnjega leta. "Zaposleni so tako podpisali sporazum o možnosti koriščenja 30-dnevne odsotnosti z dela brez nadomestila plače," so navedli in dodali, da je bila vsebina tega dogovora pred sprejemom dogovorjena z vsemi zaposlenimi v podjetju. Ti so predlog – z izjemo 11 zaposlenih – tudi sprejeli in podpisali.
V primeru dejanske izrabe predvidene možnosti zmanjšanja obsega dela bodo zaposlenim plačali vse prispevke in jim zagotovili vse pravice iz delovnega razmerja. "Dogovor je bil torej sprejet s ciljem solidarnega delovanja v zelo zahtevnih gospodarskih pogojih ter v izogib sprejetju programa presežnih delavcev in posledičnemu odpuščanju, kar ostaja edini še neizkoriščen ukrep, ki ga omogoča zakonodaja," so poudarili.
Izigravanje zakona?
"Takšno ravnanje sindikata ne prispeva h konstruktivnemu socialnemu dialogu, kjer je za dosego konkretnih rezultatov potrebno hitro in učinkovito sodelovanje ter razumevanje med vsemi partnerji – sindikati, gospodarstvom in državo," so prepričani v družbi. Kot je pojasnil Zorko, so delavci podpisali bianco zadevo, na katero delodajalec lahko naknadno napiše datum koriščenja dopusta. "To je dodaten dokaz, da je podjetje pritiskalo na delavce, da so to podpisali," je poudaril.
Pojasnil je, da je institut neplačanega dopusta možen. Prošnja pomeni, da delavec sam podpiše in sam zaprosi delodajalca za neplačan dopust. Po navadi prihaja do teh prošenj takrat, kadar bi delavec dopust želel koristiti iz nekih osebnih razlogov. "Nikakor pa v tem primeru ne moremo govoriti, da so si delavci sami zaželeli, da bi imeli neplačan dopust," je dejal Zorko in dodal, da gre za pritisk delodajalca na delavce.
"V pogajanjih za uvedbo 36-urnega delovnika je bilo s sindikatom v podjetju že dogovorjeno, da se tega ukrepa ne bodo poslužili, pa je to potem vodstvo enostransko kljub temu storilo," je povedala predsednica Sindikata kovinske in elektro industrije Slovenije (SKEI) Lidija Jerkič. Delavci so te "prošnje" po njenem mnenju podpisovali iz strahu pred izgubo zaposlitve. "Sindikat je proti temu pri vodstvu protestiral in zahteval, da vodstvo sprejme izjavo, da prošenj za neplačan dopust ne bo upoštevalo, pa tega vodstvo doslej ni storilo," je poudarila.
"Menim, da je takšen način izigravanje zakonodaje, delavci pa bi bili na ta način prikrajšani za enomesečno plačo, poleg ene plače, ki so se ji že odpovedali ob uvedbi 36-urnega delovnika. Lahko razumemo, da je podjetje v krizi, vendar pa vse ne more iti na račun zaposlenih," je še poudarila Jerkičeva.
KOMENTARJI (41)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.