Po Trumpovi zmagi za zdaj ni pričakovati novih pogajanj o TTIP

Ministri EU za trgovino so danes v Bruslju razpravljali o naukih, ki jih prinaša saga s sporazumom EU in Kanade, znanem po angleški kratici Ceta.

EU bo morala bolje opravljati nalogo pojasnjevanja koristi proste in poštene trgovine, je razpravo povzel slovaški minister za gospodarstvo Peter Žiga, ki je vodil zasedanje.

Boljše pojasnjevanje je po besedah slovaškega ministra nujno, da ne bodo javne razprave zaznamovali miti in ustrahovanje. "Milijoni delovnih mest so odvisni od izvoza," je še izpostavil Žiga.

"Lekcija, ki smo se je vsi skupaj naučili, je, da je res potrebna večja transparentnost in več komunikacije, tudi med samim postopkom pogajanj, ter še večja vpletenost nacionalnih parlamentov, nevladnih organizacij in splošne javnosti," je poudarila tudi državna sekretarka na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Eva Štravs Podlogar.

Na vprašanje, ali načrtuje Slovenija kakšne spremembe v komunikaciji o trgovinskih sporazumih z javnostjo, je državna sekretarka odgovorila, da bo očitno treba storiti še več ter da je nedvomno potreben zelo korekten in nenehen dialog z javnostjo, a konkretnejša ni bila.

Pojasnila je še, da prevladuje mnenje, da je nenaklonjenost sporazumom izraz strahu pred grožnjami globalizacije, veliko brezposelnostjo ter islamom in migranti.

"Treba je uravnoteženo govoriti tudi o priložnostih, ki jih prinaša mednarodna trgovina, za veliko majhnih držav je ključna za rast ekonomij," je poudarila Štravs Podlogarjeva.

Celovit gospodarski in trgovinski sporazum (Ceta), ki naj bi veljal za zgled na področju okoljskih in drugih standardov, naj bi odpravil več kot 99 odstotkov carin v trgovini med EU in Kanado. Njuna trgovina naj bi se povečala za 12 milijard evrov letno.

A kljub temu je bila pot do podpisa trnova. Sporazum bo začel začasno veljati po potrditvi v Evropskem parlamentu, predvidoma decembra ali januarja prihodnje leto. Sledila bo ratifikacija v nacionalnih parlamentih članic EU, ki bi lahko trajala leta.

O konkretnem časovnem načrtu ratifikacije v Sloveniji je po besedah državne sekretarke prezgodaj govoriti, saj se najprej čaka na nekaj mnenj sodišč v povezavi z določenimi mednarodnimi sporazumi.

Po Trumpovi zmagi za zdaj ni pričakovati novih pogajanj o TTIP

Po izvolitvi Donalda Trumpa za novega predsednika ZDA pravzaprav ne vemo, kaj se bo zgodilo, je izpostavila Cecilia Malmström, evropska komisarka za trgovino, ob prihodu na zasedanje ministrov EU za trgovino v Bruslju. Počakati je treba na oblikovanje Trumpove administracije, pri čemer je pričakovati, da TTIP ne bo njihova največja prioriteta, je še dejala.

Trump namreč v predvolilni kampanji ni niti enkrat omenil TTIP. Z odklonilnim stališčem do Čezpacifiškega partnerstva (TPP) in Severnoameriškega prostotrgovinskega sporazuma (Nafta) je tudi jasno povedal, da ne mara velikih regionalnih trgovinskih sporazumov, je pojasnila komisarka. Tudi slovaški minister za gospodarstvo Peter Žiga, ki je vodil zasedanje, je poudaril, da bo treba naslednje korake oceniti po vzpostavitvi nove ameriške administracije. "Na potezi je ameriška stran. EU nikoli ne zapre vrata dialogu," je izpostavil.

Štravs Podlogarjeva meni, da lahko premor traja tudi leta.

Konec pogajanj v tem letu, kar je bil prvoten načrt, seveda ni več mogoč, komisarka je po skandinavsko pragmatično povedala, da je težko napovedati, koliko časa bo trajal ta pogajalski premor - najmanj šest mesecev, lahko pa minejo tudi leta, je povzela državna sekretarka.

O tem, kaj ta negotovost pomeni za mandat EU, Štravs Podlogarjeva pravi, da evropske države, ki so bile že doslej zelo naklonjene čim hitrejšemu tempu, tudi zdaj menijo, da je treba pogledati, kaj je bilo doslej v 16. krogih dobrega izpogajanega in vzeti to za osnovo za naprej. Druge pa imajo še naprej pomisleke, kako naprej.

Slovenija meni, da je treba to obdobje premora izkoristiti za premislek. "V neuradnih pogovorih smo se tudi pošalili, da imamo prvo damo ZDA," je dodala državna sekretarka.

Sploh pa, za pogajanja potrebuješ pogajalskega partnerja in za zdaj se še ne ve, kako bodo Američani pristopili, je sklenila Štravs Podlogarjeva.

Neuradno so sicer nekateri viri v Bruslju pred ameriškimi volitvami izpostavljali, da bi bila usoda TTIP vprašljiva tudi, če bi zmagala demokratka Hillary Clinton.