'Zato, da lahko dvignemo plače direktorjem, ne moremo pobrati čistilkam'

Sindikat poklicnih gasilcev se je po nedavnem podpisu aneksa h kolektivni pogodbi v javnem sektorju, ki je za en plačni razred zvišal eno od orientacijskih delovnih mest v gasilstvu, z vlado pogajal še o zvišanju uvrstitve 16 drugih delovnih mest.

Kot je pojasnil sekretar sindikata David Švarc, so svoje zahteve skoraj v celoti dosegli. Deset od omenjenih 16 delovnih mest se bo zvišalo za dva plačna razreda, dve delovni mesti za tri plačne razrede, dve delovni mesti za en razred, dve delovni mesti pa se ne bosta zvišali. Pri slednjih po Švarčevih besedah ne gre za operativni delovni mesti, zato so na to tudi pristali.

Poleg omenjenega zvišanja uvrstitev delovnih mest, v skladu s katerim naj bi podpisali aneks h kolektivni pogodbi na področju gasilstva, pa po Švarčevih pojasnilih stavkovni sporazum predvideva tudi, da se uredi dodatek za stalnost, do katerega bi bili gasilci upravičeni od 1. januarja letos.

Kot je pojasnil Švarc, so vladno stran že obvestili, da so pripravljeni podpisati predlagani stavkovni sporazum in aneks h kolektivni pogodbi. Dogovoriti pa se morajo, kdaj bi do podpisa lahko prišlo. V sindikatu predlagajo, da bi bilo to še ta teden. Za ponedeljek imajo namreč sklicano sejo stavkovnega odbora, na kateri bodo odločali o nadaljevanju napovedanih stavkovnih aktivnosti. Če bo stavkovnih sporazum podpisan, bodo stavko za prihodnji teden preklicali.

Vlada bo o tem predvidoma odločala na četrtkovi seji, ko naj bi ministrico za obrambo Andrejo Katič pooblastila za podpis stavkovnega sporazuma, so pojasnili na ministrstvu za obrambo.

Stavko so v sindikatu gasilcev napovedali sredi decembra, začela pa naj bi se 10. januarja ob 6. uri in se končala 12. januarja ob 7. uri. Zanjo so se odločili, ker so ocenili, da vlada nima resnega namena, da se odpravijo plačne anomalije v njihovi dejavnosti. Med stavkovnimi zahtevami je bil dvig uvrstitve za tri plačne razrede, za ostale pa za dva razreda. Med stavkovne zahteve so zapisali tudi vzpostavitev oziroma ohranitev plačnih razmerij znotraj dejavnosti in z drugimi primerljivimi poklici ter ureditev pravice do položajnega dodatka in dodatka za stalnost, kot ga imajo primerljivi poklici.

Počivavšek: Je vlada dogovor sklepala s figo v žepu?

V pogajalski skupini sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Jakob Počivavšek in ki napoveduje stavko za 24. januarja, pa so na novinarski konferenci zavrnili očitke vladne strani, da so njihovi apetiti pretirani in poudarili, da se zavzemajo za ohranitev enotnega plačnega sistema.

Kot je dejala predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič, se gospodarska rast ne pozna pri plačah zaposlenih ne v javnem ne v zasebnem sektorju. Zato so sindikati obeh sektorjev na vlado naslovili že vrsto pobud za dvig plač. "Ko spustiš duha iz steklenice, ga je zelo težko potlačiti nazaj," je dejala in dodala, da je v tem trenutku duh že ušel. Podprla je zahteve sindikatov iz javnega sektorja in opozorila, da je socialni dialog zelo lahko podreti, težko pa ga je vzpostaviti.

Počivavšek je danes ponovno spregovoril o razlogih za stavko, ki jo napovedujejo za 24. januar. Po njegovih besedah stavkovne zahteve izhajajo iz dogovorov, ki jih je vlada sklenila s sindikati, ter iz dogovorov, ki jih je sklenila mimo socialnega dialoga in izven okvirov enotnega plačnega sistema. Kot je poudaril, so izjave z vladne strani, da so zahteve sindikatov pretirane, neprimerne in nastavljajo ogledalo vladi.

Med stavkovnimi zahtevami sindikatov iz Počivavškove skupine je takojšnja in enotna odprava anomalij za zaposlene nad 26. plačnim razredom, ki bi prinesla dvig za tri do štiri plačne razrede, o čemer so sicer že od jeseni potekala pogajanja. V Počivavškovi skupini se z vladno stranjo in tudi z drugo pogajalsko skupino ne strinjajo o načinu teh pogajanj, saj so prepričani, da se je treba o vseh odstopanjih, tudi tistih, ki sledijo dvigu zdravniških plač, pogajati hkrati.

Kot je pojasnil, se je vlada z določenimi skupinami dogovorila za višje plače, kar pomeni, da je treba pri vrednotenju delovnih mest ponovno vzpostaviti ustrezna razmerja. Zato jim vlada po njegovem prepričanju ne more očitati, da so njihove zahteve neutemeljene. Pri tem je navedel, da so se približno polovici zdravnikom plače dvignile za pet razredov, in poudaril, da na primerljivih delovnih mestih zahtevajo primerljive plače.

Vlada pa se je po njegovih besedah očitno odločila, da bo "sistem plač v javnem sektorju razsula", pri čemer se ni zavedala posledic in jih bo prepustila naslednji vladi. Počivavšek je zavrnil tudi očitek, da so stavkovne aktivnosti povezane s prihajajočimi volitvami, saj da so enovita pogajanja predlagali že septembra.

Zaradi ustreznih razmerij so med stavkovne zahteve zapisali tudi dvig plač za dva plačna razreda za delovna mesta do 26. plačnega razreda, kjer so bili sicer že deležni odprave plačnih anomalij.

Glede stavkovne zahteve, da se začnejo odpravljati še preostali varčevalni ukrepi, vključno z osemodstotnim znižanjem vrednosti plačnih razredov, je Počivavšek spomnil, da je vlada decembra 2016 podpisala zavezo, da se bo v letu 2018 začela pogajati o odpravi varčevalnih ukrepov. "Če vlada to problematizira, to ne pomeni drugega, kot da je dogovor takrat sklepala v figo v žepu, bodisi se ni želela pogajati o tem bodisi je to želela prepustiti naslednji vladi," je dejal.

Prav tako zahtevajo tudi zagotavljanje sredstev za povečanje stroške dela delodajalcem, saj vlada po njegovih besedah očitno ni razmišljala o tem, da bo treba delodajalcem zagotoviti ta sredstva, zaradi česar so denimo nekatere bolnišnice v težavah.

Počivavškova namestnica Ana Jakopič je poudarila, da želijo pravično razporeditev denarja. Opozorila je, da so se nekaterim skupinam zaposlenih plače povišale za 20 odstotkov, nekaterim celo za 40 odstotkov. "Zato, da lahko dvignemo plače direktorjem, ne moremo pobrati čistilkam," je bila odločna Jakopičeva,

Ob tem je naštela 17 sindikatov, ki so se znotraj pogajalske skupine doslej opredelili za stavko. To so sindikati državnih organov, veterinarjev, delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti, kulture in narave, carinikov, kulturnih in umetniških ustvarjalcev ter novinarjev nacionalne radiotelevizije, farmacevtov, slovenskih diplomatov, laboratorijske medicine, centrov za socialno delo ter sevalcev. Prav tako bodo stavkali v sindikatih v zdravstvu, visokošolskem sindikatu in konfederaciji sindikatov Neodvisnost, stavki se pridružujejo tudi v sindikatu Sove, kjer stavka poteka že od decembra, v sindikatu ministrstva za obrambo, kjer ne morejo stavkati, pa si bodo zaposleni vzeli prost dan.

Opredeljevanja o stavki po navedbah Jakopičeve v nekaterih sindikatih še potekajo. Uradno bodo stavko predvidoma napovedali 12. januarja, takrat naj bi bilo kaj več znanega tudi o številu zaposlenih, ki se bodo stavke udeležili. Na dan stavke pripravljajo tudi protestni shod pred vlado.