Pitje vode iz pipe je bolj zdravo in okolju prijaznejše

Generalna skupščina ZN je z razglasitvijo svetovnega dneva voda - 22. marec je za svetovni dan voda razglasila leta 1993 - želela svetovno javnost opomniti na pomen vode in na nujnost dobrega gospodarjenja z vodnimi zalogami.

Tema dneva je bila Voda za vse - ne prezrimo nikogar, s katero so ZN izpostavili možnosti dostopa do čiste pitne vode in do ustreznih sanitarij za vse ljudi, kar je tudi eden od globalnih ciljev trajnostnega razvoja: do leta 2030 vsem zagotoviti tako dostop do pitne vode in sanitarne ureditve kot tudi trajnostno gospodarjenje z vodnimi viri.

V Sloveniji je pravica do pitne vode od leta 2016 zapisana v ustavi. S pitno vodo iz vodovodov, ki so vključeni v redni nadzor, se po navedbah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) oskrbuje 94 odstotkov prebivalcev, okoli 100.000 prebivalcev pa se oskrbuje z vodo, ki ni vključena v monitoring. Te prebivalce mora lokalna skupnost o tem obvestiti in jih poučiti o možnih ukrepih za varovanje zdravja pred škodljivimi učinki onesnažene vode.

Sicer je oskrba z vodo v Sloveniji ena najbolje urejenih javnih služb, menijo v Zbornici komunalnega gospodarstva. Pitje vode iz pipe je bolj zdravo in okolju prijaznejše kot uživanje vode iz plastenk, zato so v slovenskih komunalnih podjetjih tudi pripravili pobudo Voda iz pipe, katere cilj je, da bi pitje vode iz pipe postalo vsakodnevna praksa.

Izzivi se pojavljajo na področju odvajanja voda, kjer država načrtuje opremljanje z javno kanalizacijo v naseljih, v katerih živi okoli 78 odstotkov prebivalcev države. Za okoli 445.000 prebivalcev pa se bodo rešitve iskale drugače, predvsem z individualnimi sistemi za odvajanje in čiščenje.

V Ljubljani so na posvetu z naslovom Voda za trajnostni razvoj poudarili nujnost varovanja vodnih virov. "Voda ni nafta in ne bi smela postati nafta 21. stoletja, kot pogosto slišimo, ampak je nekaj, kar je za življenje veliko bolj pomembno. Na ministrstvu si bomo prizadevali za to, da bomo vodne vire zaščitili in da bo zakonodaja na prvem mestu skrbela za to, da se vodni viri ne onesnažijo," je vodo na prvo mesto pri morebitnem tehtanju interesov ob investicijah postavil državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor in kandidat za ministra v tem resorju Simon Zajc. Ob tem je napovedal spremembo zakona o vodah, po kateri bi država občinam sofinancirala gradnjo vodovodov ter bodo prepovedane vse izjeme za gradnjo objektov, ki bi lahko negativno vplivali na podtalnico.

Izvršna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Sonja Šmuc je na posvetu dejala, da ne gre za vprašanje, ali je gospodarstvo za (varovanje vode) ali ne, ampak je vprašanje samo, kako to storiti in kako nekaterim panogam pomagati pri tem pristopu. Po njenih besedah je v nekaterih primerih, kot je npr. morebitno energetsko izkoriščanje Mure, lahko vloga gospodarstva dobra, na drugi pa lahko okolje ogroža. "Zato je treba imeti jasno politiko, kaj in na kakšen način ščitiš ... Pri veliko stvareh je treba premisliti, kaj je večji interes, tudi dolgoročno," je dejala.

Na Agenciji RS za okolje so pripravili predavanje in okroglo mizo na temo poplav, Direkcija RS za vode je imela dan odprtih vrat na osmih lokacijah vodne infrastrukture po Sloveniji. V Mariboru so osveščali o pomembnosti ločevanja odpadkov ter v Centralni čistilni napravi Maribor na dnevu odprtih vrat gostili 170 učencev iz mariborskih osnovnih šol. V Novi Gorici so pripravili izobraževalne delavnice, odvil se je tudi posvet z naslovom Pijmo vodo iz pipe, ki ga organizira družba Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica skupaj z Zbornico komunalnega gospodarstva. Kot so sporočili po dogodku, se "ljudje ne zavedamo dovolj, kako velika dobrina je čista pitna voda, zato moramo z njo ravnati bolj racionalno". V Sloveniji imamo zelo kakovostno pitno vodo, zato spodbujajmo pitje vode iz pipe, saj s tem posledično prispevamo k zmanjševanju onesnaževanja okolja z odvečno plastiko. Za izdelavo plastenke vode se namreč porabi kar tri litre pitne vode, še pozivajo organizatorji dogodka.

V stranki Zeleni Slovenije so opozorili, da je po vpisu pravice do pitne vode v ustavo treba narediti vse, da naše vire zaščitimo pred tujimi multinacionalkami. Predlagajo spremembe zakona o vodah, s katerimi bi zaostrili politiko varovanja vodovarstvenih območij. Državo pozivajo, naj čim prej sanira gramoznice na Dravskem polju, jedro te "ekološke katastrofe" je po njihovih besedah Kozoderčeva jama, v kateri je 50.000 ton kontaminirane zemljine. Vlado pozivajo tudi, naj razveljavi koncesijo za gradnjo elektrarn na Muri. Občine pa pozivajo, da javno objavijo rezultate analiz vode.

Mednarodna komisija za varstvo reke Donave z Dunaja, katere članica je tudi Slovenija, je opozorila, da je okoli 20 milijonov ljudi za pitno vodo odvisnih od Donave, da pa trenutno le četrtina njenih voda dosega okoljske cilje. Poleg površinskih voda v Podonavju je ključna za zagotavljanje pitne vode tudi podzemna voda, ki je ogrožena zaradi preobsežnega črpanja in onesnaženja zaradi kmetijstva, so opozorili in izpostavili tudi potrebo po boljšem prilagajanju na podnebne spremembe.

Nevladna organizacija Pesticide Action Network Europe je dejstvo, da je le 40 odstotkov testirane vode v dobrem ekološkem stanju, ocenila za "sramoto". V sporočilu je pozvala k varovanju vodnih virov in ukrepanju, da se bo v kmetijstvu uporabljalo znatno manj pesticidov.