Peko ni insolventen, stečaj zato (za zdaj) ni možnost

Novi nadzorni svet tržiškega Peka je v torek popoldne in zvečer nadaljeval pregled situacije v tržiškem podjetju, ki ga je začel minuli petek. Po izločitvi dela obveznosti in pobotu s hčerinskimi družbami Peko ni insolventen, zato v tem trenutku stečaj ni možnost. Družba pa ima možnost dezinvestiranja in zadolževanja.

Nadzorniki in uprava Peka so se na seji pogovarjali o predlogu ukrepov za sanacijo podjetja, ki ga je delno še treba dopolniti. Ker družba ni insolventna, pa se rok za pripravo načrta prestrukturiranja ne izteče konec tega tedna. Vseeno se z ukrepi za zagotavljanje likvidnosti mudi, zaradi pomanjkanja obratnih sredstev je večina zaposlenih v proizvodnji doma.

Kako bi reševali Peko?

Predstavniki vlade so prepričani, da bi se za preoblikovan Peko našla ustrezna shema pomoči ali pa primeren strateški partner. Najhitrejša pot za ponovni zagon proizvodnje bi bila državno poroštvo za pridobitev premostitvenega posojila, je povedal predsednik uprave Peka Janez Sajovic.

"Potrebujemo samo neko soglasje oziroma poroštvo, da od banke dobimo sredstva, da premostimo mesec dni," je v soočenju z ministrom za gospodarski razvoj in tehnologijo Stankom Stepišnikom in državnim sekretarjem v kabinetu predsednice vlade Gašparjem Gašparjem Mišičem povedal Sajovic in dodal, da je njegov prvi cilj zagotoviti denar za zaposlene, ki so ta mesec prejeli le akontacijo plače, ter zagnati proizvodnjo.

Predstavnika vlade sta mu zagotovila, da se bodo v prihodnjih dneh srečali vsi akterji pri reševanju Peka, od vodstva, nadzornikov in lastnikov do bank upnic, ter se dogovorili o perspektivi podjetja. Banke upnice naj bi bile tudi pripravljene sodelovali pri zagotavljanju finančnih sredstev, saj ni nikomur v interesu stečaj družbe.

Stepišnik je sicer povedal, da bi se našla shema pomoči za novi, preoblikovani Peko. Tako bi lahko tudi prek razvojne banke zagotovili sredstva za investicije, ki so v Peku nujne, saj je proizvodna oprema zastarela, potrebno bi bilo posodobiti tudi trgovsko mrežo. Korak naprej je potreben tudi na razvoju kolekcije, veliko pa je treba narediti še na področju veleprodaje, kjer Sajovic vidi možnosti za nadaljnji razvoj.

Vse potrebne ukrepe za zagotavljanje kratkoročne in dolgoročne poslovne uspešnosti Peka bo vključeval načrt prestrukturiranja. Ta je v grobem že pripravljen, do naslednje seje nadzornega sveta 11. julija pa ga je treba še dopolniti. Sogovorniki so se ob tem strinjali, da Peko ima možnosti da preživi, vendar ne takšen, kot je danes.

"Peko ima zdravo jedro, lahko nadaljuje svojo proizvodnjo, vendar bo treba dosti več narediti na menedžmentu, na vodenju prodaje in komerciali," je povedal Stepišnik in dodal, da bo potrebna poleg posodobitve proizvodnje tudi preselitev v manjši objekt. Vendar tudi to stane, je pojasnil Sajovic in dodal, da selitev v sosednjo stavbo pripravljajo že dve leti.

"Najprej moramo sedanji Peko spraviti v neko normalno kondicijo, da bo lahko deloval, potem pa tudi ne bo problem dobiti investitorja, ki bo pripravljen vložiti v razvoj Peka v prihodnje," je poudaril Sajovic, ki je obudil tudi možnost iskanja sinergij z žirovsko Alpino. Mišič pa je dodal, da interes za Peko obstaja in da so se v zadnjem času pojavili trije ali štirje potencialni kupci iz panoge.

"Na vladi bomo naredili vse, da bomo poskrbeli za Peko, da dobi strateškega partnerja ali pa da družba sama z dezinvestiranjem dobi potrebna sredstva za zagon," je zagotovil Mišič. "Samo optimizem ni dovolj, treba je zgrabiti bika za roge in se s tem spopasti. Mi pa v glavnem o tem samo govorimo," pa je opozoril generalni sekretar Sindikata tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije Anton Rozman.

Zaposlene hkrati skrbi, da Peko v Tržiču ne bi obdržal proizvodnje oziroma bi jo razpolovil. "Za zaposlene ni sprejemljivo množično odpuščanje in po indicih, ki jih slišimo, se v Peku pripravlja prav bistveno zmanjšanje proizvodnje," je izpostavil Rozman.

Prepričan je, da reševanje podjetja na način, da se obseg poslovanja zniža na fiksne stroške, ne pelje nikamor, temveč je treba z obstoječimi zaposlenimi narediti več. Prav povečanja obsega proizvodnje se je sicer Sajovic v letih 2011 in 2012 že lotil, vendar se je potem zalomilo zaradi pomanjkanja obratnih sredstev.