Pahor: Slovenska kmetijska politika si zasluži podporo

Slovenska kmetijska politika si zasluži podporo, je ob odprtju sejma Agra v Gornji Radgoni poudaril predsednik republike Borut Pahor. Po njegovih besedah se zavedamo, da moramo tistim, ki živijo od kmetijstva, pomagati s sodobnimi principi državne intervencije, sicer ne bomo dosegli enake kakovosti življenja na podeželju in v urbanih središčih.

Vendar pa morajo tudi kmetijci vedeti, da dolgoročno ni vzdržno živeti samo od državne intervencije, pač pa se mora kmetijski sektor truditi za konkurenčnost, je nadaljeval Pahor. Pri tem se mu zdi, da se v tem smislu vsi akterji trudijo za to, država pa se pri tem trudi razumeti svojo nalogo in odgovornost.

Pahor ugotavlja, da se niso uresničile napovedi, da bodo tovrstni sejmi izgubili čar in postali presežni, ker v nasprotju s sodobnimi tehnologijami ohranjajo pravi človeški stik. Da mora obiskati sejem v Gornji Radgoni, pa da je zvedel že od nekdanjega poslanca Ferija Horvata, ki ga je opozoril, da je to pravo mesto, če želi razumeti pomen kmetijske politike širše, kot se to zdi v javnosti.

"Mislim, da je to tudi glavno sporočilo tega sejma, da je zato tako obiskan in od tod izvira njegov pomen tudi danes," je med drugim povedal Pahor. Njegova sporočilna vrednost tako strokovni kot najširši javnosti je po Pahorjevih besedah ta, da je Slovenija v nekem smislu posebna dežela v tem, da polovica prebivalstva živi na podeželju in polovica v mestih. Ob tem je dodal, "da se mi kot država ne trudimo, da bi to razmerje spremenili v prid urbanega, da tudi želimo, da tako ostane in da od tod izvira nenadomestljiva vloga in s tem naloga države, da poskrbi za to, da ta polovica, ki ostaja na podeželju in skrbi zanj, tako v socialnem, kulturnem kot tudi nacionalnem smislu, uživa vsaj približno enako kakovost življenja, kot ga tista, ki živi v urbanem okolju".

Židan: Slovenija ena prvih držav EU, ki je začela izvajati novi program razvoja podeželja

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan se je pohvalil, da je bila Slovenija ena prvih držav EU, ki je začela izvajati novi program razvoja podeželja, ki Sloveniji prinese letno 300 milijonov evrov. Po njegovih besedah zdaj iščejo dodatne rešitev za poenostavitve oziroma bistveno manj administriranja ter da so registrirali čez 15.000 dopolnilnih dejavnosti, s katerimi se ukvarja nekaj manj kot 5000 kmetij, od letos pa se lahko kmetje samostojno odločijo, ali želijo voditi računovodstvo ali ne, s čimer je razbremenjenih več kot tisoč kmetij.

Židan je opozoril tudi na tveganja v kmetijstvu in poudaril, da evropski kmetijski sektor ni zakuhal krize v Ukrajini in zanjo resnično ni kriv, nosi pa večino posledic ruskega embarga. Zato ta sektor pričakuje, da se rezervni skladi EU porabijo za pomoč kmetijcem in prehranski industriji ter da tisti, ki so krizo zakuhali, ta sredstva odobrijo.

Židan je spomnil tudi na težave pri pridelavi hrane zaradi erozije, zaraščanja in kontaminacije. Zato je po njegovih besedah okoljski program prvič izrazito usmerjen na območja, kjer je najbolj intenzivno kmetovanje. Velike pritiske čutijo na ministrstvu tudi zaradi novih gradenj na kmetijskih zemljiščih, vendar vztrajajo, da ne bodo spremenili stališča, da je treba zemljišča varovati, pri čemer pa potrebujejo podporo, je še povedal Židan.

Predsedujoči Svetu za kmetijstvo in ribištvo EU Ferdinand Etgen je napovedal, da bodo težave kmetijskega sektorja ministri EU začeli reševati 7. septembra na izrednem srečanju kmetijskih ministrov z Evropsko komisijo, od katere pričakujejo realne ukrepe. V svetu pa naj bi veliko pozornosti namenjali tudi ekološki pridelavi, podnebnim spremembam, varovanju prsti, varnosti hrane in gensko spremenjenim organizmom.