Slovenija uradno v recesiji

Slovenija je uradno v recesiji, je za 24UR ZVEČER dejal direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjan Vasle. Strateški svet za gospodarstvo se je na današnji seji seznanil s spomladansko napovedjo Umarja, po kateri bo Slovenija letos zabeležila skrčenje obsega bruto domačega proizvoda (BDP) za štiri odstotke, je povedal premier Borut Pahor. Ob tem je poudaril, da ni razlogov za paniko.

Pahor je v izjavi za medije po koncu strateškega sveta za gospodarstvo že za prihodnji teden napovedal sestanek krizne skupine ministrov, ki bo takoj začela pripravljati ukrepe, s katerimi naj bi omogočili, da se bo Slovenija prestrukturirala tako, da bo iz krize izšla močnejša, kot je bila vanjo potegnjena. "O zamislih za nadaljnje ukrepanje smo se danes posvetovali s člani strateškega sveta," je povedal Pahor ter nakazal, da bodo šli ukrepi v dve smeri: v prvem stebru bodo praktični ukrepi za reševanje aktualnih vprašanj, ki bodo reševali vprašanje nevarnosti proračunskega primanjkljaja, v drugem pa strukturni ukrepi. To bodo zelo radikalni ukrepi, je dejal ter povedal le še to, da bo šlo tako za ukrepe vlade kot tudi za spremembe zakonodaje.

Vlada je sposobna razrešiti problem, s katerim smo soočeni, je poudaril Pahor. "Ob tem bomo potrebovali veliko poguma, velikopoteznosti in odločnosti ter tudi zavezanosti k socialnemu dialogu," je dejal. Socialnemu partnerstvu bo vlada ostala zavezana, je dodal.

Kako bodo reševali krizo?

Medtem ko se plače v javnem sektorju povečujejo za več kot šest odstotkov, pa v zasebnem sektorju trenutno rastejo po 0,1-odstotni stopnji. Takšna dinamika ni javnofinančno vzdržna, je ocenil Pahor, ki meni, da se je treba s sindikati javnega sektorja takoj začeti pogovarjati o nadaljnjih korakih. Priti moramo do formule, ki bo javnofinančno vzdržna in bo jamčila varno starost te generacije ter s pokojninsko reformo tudi varnost tistih, ki danes delajo in bodo jutri v pokoju.

"Pripravili bomo dodatne ukrepe, s katerimi bomo čim bolj skušali olajšati položaj gospodarstva," je dejal predsednik strateškega sveta, minister za gospodarstvo Matej Lahovnik. Pri tem je izpostavil celovitost teh ukrepov, ki morajo biti po njegovem mnenju vsebinsko zaokroženi tako, da delujejo tako na izvozno konkurenčnost slovenskega gospodarstva kot tudi na to, da poskušajo spodbuditi domače povpraševanje, predvsem po blagu ključnih domačih proizvajalcev.

Nova napoved o štiriodstotnem skrčenju obsega BDP nič ne odstopa od napovedi o gospodarski rasti v območju evra, je dejal Pahor. Medtem pa rebalans letošnjega državnega proračuna, ki ga bo v sredo sprejemal DZ, temelji še na napovedih o 0,6-odstotni gospodarski rasti. Če bo potrebno, bo vlada v DZ poslala že nov rebalans, je dejal Pahor, ta pa bo – kot je povedal finančni minister Franc Križanič – predvideval zamik nekaterih investicij in izvrševanja nekaterih pravic, ki niso vezane na socialni položaj.

Poslabšane razmere v mednarodnem okolju, predvsem v območju evra, in negativna gospodarska rast v Sloveniji v zadnjem lanskem četrtletju sta poglavitni vzrok za spremembo napovedi, je pojasnil  Vasle. "Še posebej zaskrbljujoče je, da se bodo razmere poslabšale v naših najpomembnejših trgovinskih partnericah, predvsem v Franciji, Nemčiji, Avstriji, Italiji," je dejal. Mednarodne ustanove pričakujejo, da bo gospodarska rast v teh državah močno negativna, po nekaterih napovedih naj bi se približala minus štirim odstotkom.

Slovenija je kot mala odprta ekonomija usodno odvisna od izvoznega povprašanja, saj izvozi več kot 70 odstotkov BDP, je dodal Lahovnik. Poleg poslabšanja razmer v najpomembbnejših partnericah je izpostavil še slab likvidnostni položaj na Hrvaškem ter likvidnostna tveganja na vzhodnih trgih, predvsem v Ukrajini, Rusiji in Srbiji.

Izboljšanje napovedali za sredino tega leta

Kriza je splošen svetovni pojav, njene posledice in vzroke delimo s partnerji v EU, je spomnil Križanič. V tem okviru se je vlada lotila ukrepov za odpravljanje posledic krize, ki predstavljajo pomemben del rebalansa državnega proračuna. "Z rebalansom želimo spodbuditi gospodarsko dejavnost, da bi se povrnil tudi gospodarski optimizem in zaupanje ne bi več padalo, v tem primeru pa bi se gospodarska rast lahko začela hitreje, kot nekateri pričakujejo," je dodal. Izboljšanje položaja je napovedal za sredino tega leta.

Rebalans predvideva proračunski primanjkljaj v višini tik pod tremi odstotki BDP, kolikor je še dopustno po maastrichtskih kriterijih, če bo povpraševanje na tujih trgih padalo, pa bo vlada po Križaničevih besedah dopustila, da poraste proti štirim ali celo petim odstotkom BDP. "S tem bomo še vedno nad povprečjem v EU," je menil.

Prevladujoče mnenje članov strateškega sveta glede proračunskega primanjkljaja je deloma odstopalo od Pahorjevega stališča, da ta ne sme presegati maastrichtskih kriterijev. Slednjič se je premier strinjal, da vendarle lahko preseže tri odstotke BDP, a mora biti tolikšen, da ga bo lahko servisirala še ta generacija. "Na generacijo naših otrok tega bremena ne smemo prenesti," je poudaril.