Gospodarstvo

Evropske borze zaključile navzgor

New York/Tokio, 09. 12. 2011 10.50 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min

Tečaji delnic na borzah v Evropi so se zvišali, potem ko so finančni trgi pozitivno sprejeli dogovor EU o sprejemu fiskalnega pakta za krepitev proračunske discipline. Na Ljubljanski borzi je indeks blue chipov SBI TOP trgovanje končal najnižje doslej.

Borza
Borza FOTO: Reuters

Tečaji delnic na najpomembnejših borzah na stari celini so se danes v povprečju zvišali, potem ko so finančni trgi pozitivno sprejeli dogovor 26 članic EU o sprejemu fiskalnega pakta za krepitev proračunske discipline. Ta bo med drugim terjal uravnotežene proračune, kar pomeni, da letni strukturni primanjkljaj ne bo smel preseči 0,5 odstotka BDP.

Vlagatelje je očitno prepričal dogovor evropskih voditeljev. Ta zaradi nesprejemljivih zahtev Velike Britanije ne bo zaživel skozi spremembe pogodbe EU, temveč kot meddržavni sporazum 17 članic območja evra, ki pa bo odprt za vse članice EU.

Voditelji so danes podprli tudi cilj, da začne stalni mehanizem za stabilnost evra (ESM) delovati že julija 2012 in ne sredi 2013. Do sredine 2013 bo deloval še tudi začasni sklad za zaščito evra (EFSF). Njuna skupna posojilna sposobnost za zdaj ostaja pri 500 milijardah evrov, območje evra pa želi prek Mednarodnega denarnega sklada (IMF) angažirati še vsaj 200 milijard.

Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 je trgovanje sklenil pri vrednosti 2342,59 točke, kar je 2,38 odstotka več kot v četrtek.

V Parizu se je indeks CAC 40 zvišal za 2,48 odstotka na 3172,35 točke, indeks DAX v Frankfurtu pa za 1,91 odstotka na 5986,71 točke. Indeks FTSE 100 v Londonu se je zvišal bolj zmerno, za 0,83 odstotka na 5529,21 točke, potem ko je Velika Britanija ostala osamljena kot edina članica EU, ki ni nakazala možnosti priključitve k fiskalnemu paktu.

Indeks FTSE Italia All-Share v Milanu je pridobil 2,96 odstotka in trgovanje končal pri vrednosti 16.229,46 točke, indeks BUX v Budimpešti pa se je zvišal za 0,86 odstotka na 17.036,03 točke. Znižal pa se je indeks ATX na Dunaju, in sicer za 1,71 odstotka na 1852,50 točke.

Pridobili sta tudi borzi v Beogradu in Zagrebu: indeks Belex 15 se je zvišal za 0,63 odstotka na 505,49 točke, indeks Crobex pa je pridobil 0,93 odstotka in trgovanje sklenil pri 1787,47 točke.

Zvišale so se tudi cene črnega zlata. Teksaška lahka nafta se je podražila za 21 centov na 98,54 dolarja, severnomorska nafta brent pa za 29 centov na 108,23 dolarja.

Pozitivne novice iz Evrope spodbudno vplivajo tudi na newyorški Wall Street. Industrijski indeks Dow Jones je doslej pridobil 1,41 odstotka in se giblje okoli 12.167 točk, medtem ko je tehnološki indeks Nasdaq na ravni okoli 2638 točk, kar je 1,59 odstotka več kot v četrtek.

Pozitivni signali iz Bruslja so okrepili tudi tečaj evra. Na borzi v Frankfurtu je bilo treba pozno popoldne za en evro odšteti 1,3363 dolarja, kar je 0,15 odstotka več kot v četrtek. Evropska centralna banka pa je opoldne določila referenčni tečaj evra pri 1,3384 dolarja (v četrtek pri 1,3410 dolarja).

Padec tečajev na azijskih borzah

Tečaji delnic na pomembnejših borzah v Aziji pa so se danes večinoma znižali. V Tokiu je indeks Nikkei izgubil 1,48 odstotka vrednosti, v Hongkongu pa indeks Hang Seng 2,73 odstotka. V Šanghaju so se delnice v povprečju pocenile za 0,62 odstotka in v Južni Koreji za 1,97 odstotka. Na Tajvanu je osrednji borzni indeks izgubil 1,28 odstotka vrednosti.

Padec tečajev na borzi v Tokiu analitiki pripisujejo nadaljevanju negotovosti vlagateljev glede razreševanja evropske dolžniške krize.

Tečaji delnic na pomembnejših borzah v Aziji so se danes večinoma znižali.
Tečaji delnic na pomembnejših borzah v Aziji so se danes večinoma znižali. FOTO: Reuters

Ljubljanska borza: SBI TOP najnižje doslej

Na Ljubljanski borzi je indeks blue chipov SBI TOP današnje trgovanje končal najnižje doslej, saj se je oblikoval pri vrednosti 590,51 točke, kar je 7,58 točke oz. 1,27 odstotka manj kot v četrtek. Danes so se pocenile vse delnice indeksa, največji padec pa so beležile delnice Mercatorja.

Borzni posredniki so danes opravili za 637.060 evrov prometa, največ prometa pa je bilo z delnicami Krke, s katerimi je bilo sklenjenih za 329.830 evrov prometa. Tečaj delnic novomeškega farmacevta je ob tem izgubil 0,20 odstotka in se oblikoval pri 49,90 evra.

Največji padec so beležile delnice Mercatorja, ki so ob 41.720 evrov sklenjenih poslov izgubile 3,12 odstotka in se oblikovale pri 155 evrih. Ob skromnem prometu so se pocenile tudi delnice Gorenja (– 1,11 odstotka na 4,45 evra) in NKBM (– 1,43 odstotka na 3,45 evra). Na varšavski borzi sicer danes še niso trgovali z delnicami druge največje slovenske banke.

Pocenile so se tudi delnice Petrola (11.010 evrov; – 0,44 odstotka na 157,10 evra) in Telekoma Slovenije (79.550 evrov; – 0,31 odstotka na 64,80 evra).

Največji padec zabeležile delnice Mercatorja.
Največji padec zabeležile delnice Mercatorja. FOTO: Reuters

Tudi preostale delnice prve kotacije danes niso beležile rasti. Delnice Luke Koper so ob skromnem prometu zdrsnile za 1,91 odstotka na 7,70 evra, delnice Zavarovalnice Triglav pa so izgubile 1,24 odstotka in se oblikovale pri 11,11 evra. Borzni posredniki pa danes niso trgovali z delnicami Intereurope, tečaj njenih delnic pa ostaja na 0,48 evra.

V standardni kotaciji so se ob skromnem prometu pocenile delnice Salusa (– 1,96 odstotka na 250 evrov), Term Čatež (– 0,56 odstotka na 178 evra), Abanke (– 0,33 odstotka na 15 evrov) in Pivovarne Laško (– 0,09 odstotka na 11,51 evra). Ob prav tako skromnem prometu so se podražile le delnice Save, ki so se ob 0,27-odstotni rasti oblikovale pri 15,04 evra.

Na Ljubljanski borzi se je danes začelo trgovanje z 18-mesečnimi zakladnimi menicami, ki jih je Slovenija v skupni višini 907 milijonov evrov izdala v četrtek, vendar pa danes še ni bilo zanimanja zanje. Obrestna mera za menice je sicer določena v višini 3,99 odstotka, v izplačilo pa bodo dospele 6. junija 2013.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (1)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Nimivseeno
10. 12. 2011 04.01
+4
Midva imava tiskarno denarja in ga posojava vsem na obresti. Ves denar v obtoku sva midva natisnila in najino bogastvo eksponentno raste, čeprav nisva ničesar proizvedla. (ECB in FED) O tem se ne smemo učiti, ker bi midva rada, da sistem poteka čim dlje. Rada bi, da bi vsi ljudje plačevali nama, to bova pa naredila tako, da bova državne banke zadolžila. Vojna je zelo učinkovit sistem, kako se države še bolj zadolžijo pri nama, zato bova na skriti način podpirala čim več in čim daljše vojne.