Gospodarstvo

Posode z olivnim oljem zaradi bakterije izsušene, cene pa v nebo. 'Agromafija' si obeta milijone

Ljubljana, 19. 08. 2015 09.50 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min
Avtor
Natalija Švab
Komentarji
111

V oljčnih nasadih se obeta katastrofalna letina. Na drugi strani pa se slabih letin veselijo prevaranti. Tako pogosto "ekstra deviško italijansko olivno olje" ni ne eksta deviško, ne italijansko, pravzaprav ni niti olivno! Je pa dober vir prihodka "agromafije".

Cene ekstra deviškega olivnega olja dosegajo nove višave. Vir: Indexmundi.com
Cene ekstra deviškega olivnega olja dosegajo nove višave. Vir: Indexmundi.com FOTO:
Če ste me tistimi, ki v svojo prehrano ali lepotno rutino vključuje olivno olje, potem boste po napovedi analitikov že kmalu predvsem v denarnici čutili pomanjkanje oliv na račun višje cene njihovega olja.

Letina oliv v Španiji in Italiji, dveh državah, ki poskrbita za 70 odstotkov proizvedenega olivnega olja, je namreč dobila oceno "katastrofalna". V Španiji gre v veliki meri še za posledice lanske suše, ki je uničila nasade, v Italiji pa je letino zdesetkala bakterija Xylella fastidiosa, poimenovana tudi "ebola za oljčne nasade".

Bolje je medtem v Grčiji in Tuniziji. Prva beleži 130 odstotkov boljši pridelek kot v sezoni 2013/2014, druga pa kar 300 odstotno večjo pridelavo ali najboljšo letino v zadnjih sedmih letih. Kljub temu pa boljši pridelek tam, ne more nadomestiti izpada pridelka v Španiji in Italiji.

International Olive Council (IOC) ocenjuje, da bo svetovna pridelava oliv letos okoli 2,3 milijona ton, a čimer bo pridelek za tretjino manjši od lanskega in najslabši po letu 2000.

Bloomberg je tako že objavil številke Euromonitorja, ki nakazuje na povprečno 10-odstotno zvišanje cen olivnega olja za potrošnike, Oil World pa poroča, da je cena španskega ekstra deviškega olja na najvišji ravni po letu 2006, za tono je treba odšteti 4.272 evrov.

Olivno olje
Olivno olje FOTO: Thinkstock

Slabša letina tudi pri nas

In tudi slovenske oljke niso imune na bolezni in vremenske vplive. Tako naj letina tudi pri nas letos ne bi bila preveč dobra. Oljkarji pravijo, da se letos spopadajo s "pavjim očesom", ki povzroči osip listov, če je ta prevelik, pa ni niti plodov, lani pa jim je pridelek opustošila oljčna muha.

Posledice takšnih pojavov pogosto vplivajo še na letino prihodnjega leta, pravijo in s prsti kažejo tudi na birokrate, ki so pri nas prepovedali nekaj škropiv, ki jih Italijani množično uporabljajo.

Za slovensko oljčno olje 13 evrov na liter

Po podatkih kmetijskega ministrstva je oljkarstvo v Sloveniji omejeno na Slovensko Istro, kjer ima zelo dolgo tradicijo, v manjši meri pa se razširja še na del Goriških Brd ter Goriškega.

Skupaj je pri nas okoli 1.900 hektarjev oljčnikov, ocenjujejo, da bi bila mogoča širitev na 2.600 hektarjev.

Čeprav je slovenska pridelava oljčnega olja v primerjavi z nekaterimi drugimi državami članicami EU zanemarljiva, pa naše olje dosega visoko kakovost.

Letni pridelki nihajo, v dvanajstletnem obdobju (1996 – 2008) pa so po podatkih kmetijskega ministrstva v povprečju znašali 1.700 ton oljk in 306 ton oljčnega olja, v zadnjih letih pa količina oljčnega olja dosega od 500 do 700 ton.

Če slovenski izvoz ni vreden omembe, pa uvoz znaša 1.500 ton olja. Povprečen Slovenec na leto porabi približno kilogram olivnega olja.

Slovensko oljčno olje sicer dosega visoke cene, do 13 evrov na liter, povprečno pa 11 evrov na liter, še pravijo podatki kmetijskega ministrstva. Je pa tudi kvalitetno, dodajajo. Med analiziranim oljčnim oljem namreč približno 90-odstotkov dosega najvišji standard ekstra deviško oljčno olje.

Olje
Olje FOTO: Thinkstock
Slaba letina? Odlično za "agromafijo". Ta se sicer znajde tudi, ko je letina dobra …

Olivno olje je sicer sestavni del mediteranske kuhinje in kulture že več kot 2000 let, privržence pa je v tem času našlo povsod po svetu.

Je pa pridelava olivnega olja veja prehrambene industrije, kjer se dogaja ogromno prevar. Da jih bo v času pomanjkanja še več, skoraj ne gre dvomiti.

Tako pogosto "ekstra deviško italijansko olivno olje" ni ne eksta deviško, ne italijansko, pravzaprav ni niti olivno!

Težava je v tem, da je olivno olje, čeprav mnogo bolj cenjeno od številnih drugih olj, neverjetno enostavno "ponarediti". Zato ima industrija ponaredkov skoraj tako dolgo tradicijo kot zgodovina originalne proizvodnje.

V starem Rimu je bila letna poraba olivnega olja tudi do 50 litrov na osebo. "Ljudje so bili takrat za olivno olje pripravljeni zapraviti toliko, kot so danes za nafto," je za New Yorker razložil zgodovinar Nigel Kennell. Da bi toliko odšteli za ponaredek, pa se jim je zdelo nezaslišano, zato nič ni ušlo kontroli. Posode z oljem so bile natančno označene s težo olja v posodi, imenom kmeta, ki je pridelal olive in imenom trgovca, ki je tovoril olje. Uradniki so to skrbno preverjali, prevarante pa je čakala kruta kazen.

A kazni prevarantov niso nikoli povsem ustavile. In industrija ponaredkov je preživela takrat in se preselila v moderne čase. V originalni verziji Botra je bil celo Vito Corleone utemeljen na mafijcu Joeju Profaciju, ki je služil prav z "olivnim oljem".

Za zibelko prevar velja prav Italija, saj so na primer med leti 1985 in 2000 ugotovili, da je 87 odstotkov kršitev stekleničenja olivnega olja prihajalo iz Italije oziroma podružnic italijanskih pridelovalcev. Leta 2005 so italijanske oblasti ulovile "oljarsko bando", ki je imela 100.000 litrov ponarejenega olja, vrednega skoraj 8 milijonov evrov.

Italija sicer po nekaterih ocenah izvozi skoraj trikrat toliko "olivnega olja" kot ga pridela. Leta 2007 je pristojno italijansko ministrstvo preverilo okoli 700 izvoznikov in pri 205 preverjenih našlo ponaredke, zavajajoče oznake in druge kršitve. Ugotovili so, da so prevaranti našli tudi načine, kako zaobiti preverjanja, ki jih predpisuje Evropska unija.

Da ima lažna industrija prav tako velik potencial za rast kot prava, ne gre dvomiti, Business Insider je na primer poročal, da je poraba olivnega olja v Evropi v zadnjem obdobju zrasla ta 37 odstotkov, v Severni Ameriki pa kar za 100 odstotkov, strmo narašča tudi uvoz na Kitajsko.

Na rastočem ameriškem trgu so ugotovili, da je okoli 50-odstotkov uvoženega olja tako ali drugače "ponarejenega" - ali dejansko vsebuje druga olja ali je manj deviško kot pravi nalepka na steklenici.

Cilj ponarejevalcev je sicer jasen – dobiček. A ni nujno, da stranke udarijo le po žepu. Leta 1981 je zaradi onesnaženega ponarejenega olja v Španiji umrlo 600 ljudi, skoraj 25.000 jih je končalo v bolnišnici.

Uradna industrija olivnega olja sicer ocenjuje, da jim ponarejevalci na leto odnesejo okoli 15 milijard evrov prihodkov. Ali toliko kot je po podatkih Forbesa leta 2014 zaslužila italijanska "prehranska mafija" za katero ocenjujejo, da ima v državi v lasti tudi okoli 5000 restavracij. "Italijanska "agromafija" pa se še posebej veseli let, ko neugodno vreme pokosi letine," pa dodaja Financial Times. Tako naj bi nelegalna italijanska prehranska industrija letos obrnila tudi do 60 milijard evrov.

Oljčno olje
Oljčno olje FOTO: Thinkstock

Grška kriza in olje

Zanimivo pa je, na račun koga v veliki meri cveti italijanska industrija olivnega olja. Obubožane Grčije. Pridelovalci na Peloponezu pravijo, da pridelujejo "čisto zlato". A večina tega zlata konča v cisternah na poti za Italijo takoj, ko ga iztisnejo.

Leta 2012 je 60 odstotkov pridelka grškega olivnega olja po podatkih svetovalne družbe McKinsey končalo v Italiji – z italijansko nalepko na steklenici.

Pri McKinseyju tako ocenjujejo, da je prav industrija olivnega olja v Grčiji simbol marsičesa, kar je narobe v tej državi. Olje namreč poberejo Italijani, ker Grki niso našli svojega proizvajalca steklenic, z domačo birokracijo se niso mogli dogovoriti za ustanavljanje podjetij, na koncu v bankah niso dobili kreditov, da bi podjetja ustanovili.

Restavracija
Restavracija FOTO: Reuters
  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (111)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

strel?ek
20. 08. 2015 10.15
Italija=mafija
MK16i
20. 08. 2015 09.41
To da se da olivno olje preveriti, da je pravo če se v hladilniku strdi, ni res. Preverite pri slovenskih oljkarjih ali pa v google vpišite fridge test myth.
silberblack
20. 08. 2015 09.06
+4
Ukinite te nadležne oglase pred prispevki, to je vsiljevanje, posledica pa je, da sovražim izdelke, ki jih reklamirate, čeprav ponavadi izklopim zvok in ekran v tam času oglasov. Učinek je torej nasproten od željenega. Nisem privolil, d gledam oglase v prispevku.
komarec
19. 08. 2015 18.32
+4
Jaz s tem nimam problema, grem pomagat obirat oljke in pri tem istem kmetu kupim po pametni ceni oljčno olje. Nekaj bučnega kupimo pri kmetu v Prlekiji, za cvrtje kupimo v trgovini navadno olje, veliko pa uporabljamo svinsko mast, ki je po nekaterih novih raziskavah še najboljša .
spizdygonzales
19. 08. 2015 23.24
+1
nevica
19. 08. 2015 17.32
+3
Saj imamo ustrezne službe za to - inšpekcije - pa naj preverijo kvaliteto olja in ga lepo zavrnejo, če ne ustreza standardom in prepovedo prodajo. Slovenskega kupca je potrebno zaščititi pred poflastim blagom. Za svoj pošteno zaslužen denar ne rabimo slabega blaga v trgovinah.
x eror
19. 08. 2015 17.24
kako je lahko oljčno olje zdravo če jih špricajo z topi in neoprane hladno stiskajo?
nevica
19. 08. 2015 17.34
Določena zaščitna sredstva imajo karenco . to je čas v katerem te kemikalije razpadejo in niso več zdravju škodljive....Vendar je treba na to paziti.
JApajaDAja
19. 08. 2015 17.02
+2
pri nas cveti samo mafija-kakršnakoli že je-samo ona ta prava ima kodeks časti-naša pa ne!
valjhunsinkajtimara
19. 08. 2015 16.22
+0
Bučno je itaq boljše
JApajaDAja
19. 08. 2015 17.03
+1
JApajaDAja
19. 08. 2015 17.15
tudi tukaj inšpekcije ajajo,proizvajalci pa na veliko zavajajo!
minnaema@yahoo.com
19. 08. 2015 16.19
+3
Kaj naša dežela potrebuje zelo AKURATNO KONTROLO - brez da se vmešavajo "stici ali tete" pa bo vse OKY !
nikagaja
19. 08. 2015 16.00
hladno stiskano olje na hladnem kristalizira. pozabila pa sem, kako se preveri bucno olje. ali kdo ve?
nevica
19. 08. 2015 17.35
Nič ne kristalizira. Se pa zgosti. Kristalizirajo soli, ne olja.
nevica
19. 08. 2015 17.36
nevica
19. 08. 2015 17.42
-1
Pod 0 stopinjC kristalizirajo nenasičeni gliceridi, ne vem zakaj bi olje tako zelo hladili.
srecnii
19. 08. 2015 15.07
+7
Tud kmetje znajo nate*vat poštene kupce s kao kvaliteto v resnici ga prodajo tujcem dobijo 20-30 evrov/litr, in kupjo s*anje za 5 evrov tu prodajajo po 15 evrov kao domače. Nikol več ne grem na te nate*unske besede. Isto je pri zelenjavi, žitih, krompirju, špricajo in špricajo s kemijo.
dr.dare
19. 08. 2015 15.29
+2
spizdygonzales
19. 08. 2015 23.26
ja, tale po tvojem opisu sodeč ni kmet, nego mešetar oz. trgovec. povej tko, k je!
mobutu1
19. 08. 2015 15.05
+9
Sam nimam teh težav, vsako leto januarja grem k kmetu v Zastražišće na Hvaru, pomagam pri beri in odkupim 50 litrčkov, stisnjenega vpričo mene, za polovično ceno od slovenskih goljufov.
greek
19. 08. 2015 15.58
+3
hansola
19. 08. 2015 14.07
+9
Samo eno olje je dovolj dobro, da se uživa tako v solatah, jedeh kot samo za pomakanje kruha in to je BUČNO, lepo domače štajersko-prekmursko!
LazniviZares
19. 08. 2015 14.47
-14
to je isto kot ce solato polijes z starim motornim oljem....jejte vi to tamgori
JApajaDAja
19. 08. 2015 17.05
le kje še dobiš v slo ta pravo bučno olje? takoj ga kupim!
Ka pa mislis
19. 08. 2015 13.52
urmek
19. 08. 2015 13.34
+1
Saj ni več nobenemu nič za verjet!
dr.dare
19. 08. 2015 13.34
+18
vsak dan se proda na tone ponarejenega kruha (mešani črni itd niso nič drugega kot pa obarvani z barvami) vi se pa za par litrov olja sekirate?
scipio
19. 08. 2015 13.26
-4
Živite v sfejkani pribalkanski demokraciji s sfejkanimi vrednotami, pa se sekirate glede menda sfejkanega olivnega olja. Pa če je aromatizirano parafinsko, vam solata po grlu lažje zdrsne.... Pa ni tako hudo. Kupujem ga v lidlu po 3 eur za sedem deci in sploh ni slab.
Lakiluk
19. 08. 2015 14.58
+5
Pa tebe bi morali zaposliti v Bruslju kot avtoriteto za olje.
York
19. 08. 2015 13.25
+2
Pred časom ste zapisali, da bo letošnja letina oljk obilna in sedaj nenadoma, da bo skromna. In kakšna bo v resnici?
dr.dare
19. 08. 2015 13.26
+2
slovenska letina bo fenomenalna.. sam v sloveniji ne boš našel slovenska olivnega olja za kupit...
sabel
19. 08. 2015 13.37
+1
23345
19. 08. 2015 13.43
-2
gdo to govori, da ne dobiš slovenskega olja. jaz grem v brda, direktno k kmetu, ta mi da original domače olje. Seveda je 15 eur liter, ma vem kaj jem. Drugače pa ne kupujem olja izpod 13-14 eur liter. Vse drugo je mešanica raznih olj, to je sigurno
dr.dare
19. 08. 2015 13.52
+6
dobiš ja hahahah svoje on drago proda v tujino in kupi čipšit robo ki jo takim kekecom prodaja kot domače...
on_solid_ground
19. 08. 2015 13.14
+21
Zakaj pa so zaklenjeni komentarji tam ko se je "brazilski prepečenec" zaletaval v policaja?
Pantokrator
19. 08. 2015 14.34
+4
Prihodnost Slovenije je nedvomno zelo temna!
janezpodre
19. 08. 2015 13.00
+4
Tole je spet rahlo zavajujoče - "v starem Rimu so ga porabili 5o l na osebo", to verjetno drži, ampak ne za "prehrano", oljčno olje so Grki pričeli uporabljat v kulinariki v 19 stoletju, Italijani in Španci pa bolj obširno po l. 1880. Oni antični junaki so ga uporabljali za razsvetljavo in na debelo so se mazali z njim, torej v kozmetiki. Tudi ponarejali ga verjetno niso - poznali so samo to olje, "ponarejali" bi lahko le poreklo in tudi isti klinac je, če ti v svetilki gori ekstra deviško blabla olje, al pa ponaredek.
janezpodre
19. 08. 2015 15.24
+1
to so ugotovitve zgodovinarjev, če si biu ti pa zravn,morš pa o tem kej napisat, da bomo butci poučen
janezpodre
20. 08. 2015 01.03
Kaj se ponavljaš, niso ga uporabljal za hrano, še posebno ne za neko tvojo prapico, ki je nastala v Neaplju, tisoč let po starem Rimu.