Razsodba evropskega sodišča še ni znana (Foto: Reuters)

Odvetnik dela hrvaških varčevalcev stare Ljubljanske banke Milivoje Žugić je potrdil, da je prejel uradno obvestilo Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu s pripombo, da mu bodo s sodišča razsodbo poslali 6. novembra, je poročal hrvaški dnevnik Jutarnji list. Sama vsebina odločbe sodišča tako še ni znana.

Trije nekdanji varčevalci Ljubljanske banke (LB) Zagreb so vložili tožbe proti Sloveniji leta 1998 in 1999, zaslišanje pa je potekalo oktobra 2003. Odločitev sodišča bo določila usodo kakih 130.000 varčevalcev, ki od LB zahtevajo 150 milijonov evrov deviznih prihrankov s pripadajočimi obrestmi.

Ljubljanska banka - eno od odprtih vprašanj v bilateralnih odnosih med Zagrebom in Ljubljano (Foto: POP TV)

LB kršila temeljne človekove pravice do lastništva?

Hrvaški varčevalci so v tožbi trdili, da so jim s tem, ko ne morejo do svojih prihrankov, kršene njihove temeljne človekove pravice do lastništva in uživanja svojega premoženja, o čemer govori 1. člen 1. protokola k Evropski konvenciji o človekovih pravicah. Poleg tega menijo, da so žrtev diskriminacije na podlagi nacionalnosti (o tem govori 14. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah), saj so, kot opozarjajo, slovenski varčevalci v omenjeni banki lahko dvignili svoje prihranke.

Medtem ko hrvaški varčevalci in vlada v Zagrebu zagovarjajo stališče, da mora za izplačilo starih deviznih vlog poskrbeti Slovenija kot država, kjer je imela nekdanja LB sedež, slovenska stran ves čas poudarja, da gre za vprašanje, ki mora biti rešeno v okviru nasledstva nekdanje SFRJ, saj je garancijo za omenjene hranilne vloge dala tedanja zvezna država.

V okvirnem nasledstvenem sporazumu iz leta 2001 se je peterica naslednic nekdanje SFRJ dogovorila, da bodo omenjeno vprašanje reševali ob posredovanju Banke za mednarodne poravnave (BIS) v Baslu, kjer pa so pogajanja povsem zamrla, na njihovo nadaljevanje pa so pripravljene vse naslednice razen Hrvaške. Ta namreč trdi, da gre pri vprašanju dolga hrvaškim varčevalcem podružnice nekdanje LB v Zagrebu za zasebnopravni odnos med banko in varčevalci.

Naslednice z izjemo Hrvaške so se pri garancijah za devizne hranilne vloge tudi strinjale, da se uporabi teritorialno načelo. Slovenija je v skladu s teritorialnim načelom ne glede na sedež banke in državljanstvo varčevalcev izplačala stare devizne vloge vsem varčevalcem, ki so imeli odprte račune na območju Slovenije.