Obresti padle na rekordno nizko raven

Predsednik Evropske centralne banke in člani upravnega odbora banke v Frankfurtu razpravljajo o stanju v evrskem območju. Prvi sklep sestanka je bilo znižanje obrestne mere za 0,25 odstotka na 0,75 odstotka.

Znižanje naj bi pocenilo posojila podjetjem tako za tekoče poslovanje kot naložbe, in to v času, ko se gospodarske razmere na evrskem območju zaostrujejo.

Za hiter gospodarski zagon to ne bo dovolj, bi pa lahko omililo situacijo v najbolj opešanih državah, menijo analitiki. ECB želi tako okrepiti šibko posojilno dejavnost in preprečiti prevelik padec gospodarske dejavnosti v letošnjem letu. Zadnji podatki namreč kažejo, da bo bruto domači proizvod evroobmočja letos še nižji od napovedanega, nekateri napovedujejo celo enoodstotno krčenje.

Investitorji pa medtem pričakujejo koordinirano delo centralnih bank pri reševanju krize, čeprav londonski analitik Grant Lewis meni, da težava evroobmočja niso stroški zadolževanja na splošno, ampak le stroški, ki jih morajo za to plačati določene države, še posebej Španija in Italija, zato ukrep ECB ni magična rešitev.

Predsednik ECB Mario Draghi je dejal, da so v centralni banki zadovoljni, kljub temu pa je opozoril, da kazalci za drugo letošnje četrtletje kažejo na poslabšanje gospodarskih razmer in okrepljeno negotovost. Gospodarstvo evroobmočja bo po pričakovanjih okrevalo postopno, je dejal in dodal, da tveganja ostajajo.

Za trenutno še vedno zelo šibko rast posojil gospodarstvu v evroobmočju vidi Draghi tri razloge, in sicer izogibanje tveganjem s strani bank, pomanjkanje kapitala in pomanjkanje virov financiranja. Spomnil je, da so v ECB z obsežnima operacijama zagotavljanja poceni likvidnosti bankam konec lanskega leta in v začetku letošnjega leta odpravil le tretji razlog. Tretji dejavnik pa je že omenjeni šibko povpraševanje, ki zavira rast posojil.

Je pa dal prvi mož ECB pričakovano vedeti, da novih nestandardnih ukrepov za pomoč bankam ali članicam evroobmočja s strani Frankfurta ni pričakovati.

Poleg tega je spomnil, da posojilna dejavnost bank ni enaka v vseh članicah, saj ponekod trgi delujejo sorazmerno normalno. V igri so torej tudi nacionalni dejavniki.

Po mnenju Holgerja Schmiedinga, glavnega ekonomista nemške Berenberg Bank, pa je mogoče pričakovati novo dolgoročno operacijo refinanciranja, čeprav naj bi analitiki ECB še vedno analizirali učinek prvih dveh izvedb, v sklopu katerih je lani v obliki triletnih posojil po nizki obrestni meri v bančni sistem šlo okoli dva bilijona evrov.

Napoved nižjih obresti vplivala na ceno nafte

Ker je bilo novo znižanje obrestne mere s strani ECB pričakovano že nekaj tednov, so ga vlagatelji že vračunali v ceno nafte. Ta se je znižala predvsem zaradi pričakovanja, da ECB ne bo sprejela nobenih novih nestandardnih ukrepov za spodbujanje gospodarstva.

Počasna rast evropskih gospodarstev namreč pomeni tudi nižje povpraševanje po nafti. Odbor za monetarno politiko britanske centralne banke Bank of England se je na današnjem zasedanju pričakovano odločil za krepitev doslej 325 milijard funtov vrednega stimulativnega programa za dodatnih 50 milijard funtov. Spremenil pa ni ključne obrestne mere, ki tako ostaja na zgodovinsko nizki ravni 0,5 odstotka.

Cena teksaške lahke nafte z dobavnim rokom avgusta se je v elektronskem trgovanju na newyorški borzi sicer zaenkrat pocenila za 83 centov, na 86,83 dolarja za 159-litrski sod. Nafta brent, prav tako z avgustovskim dobavnim rokom, je v Londonu cenejša za 32 centov. Sod te nafte stane 99,45 dolarja.

Konec tedna ne bo prinesel olajšanja

Sicer pa nič kaj spodbudnih novic ni moč pričakovati iz ZDA, ki bodo v petek objavile najnovejše podatke o brezposelnosti. Strokovnjaki predvidevajo, da je ameriško gospodarstvo v zadnjem mesecu ustvarilo 90.000 novih delovnih mest, stopnja brezposelnosti pa naj bi ostala pri 8,2 odstotka. To bi pomenilo najslabše četrtletje za ameriški trg dela od sredine leta 2010.