Obresti dvignili, ker v primeru morebitne nove recesije ne bi imeli sredstev za boj proti njej

Zagotovilo vodstva ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed), da bo nadaljnje višanje obrestnih mer počasno in odvisno od gospodarskih razmer, je v sredo pomirilo finančne trge, ki so povišanje ključne obrestne mere za 0,25 odstotne točke na 0,25 do 0,50 odstotka pričakovali.

"Današnja odločitev Feda odraža naše zaupanje v ameriško ekonomijo," je povedala predsednica Feda Janet Yellen, ki je prvi dvig obresti po koncu zadnje recesije pred šestimi leti in pol označila za defenzivni ukrep.

Dejala je, da so obresti dvignili, ker v primeru morebitne nove recesije, ne bi imeli sredstev za boj proti njej oz. za vzpodbujanje gospodarske rasti. Trg delovne sile je okreval in upravičuje višje obresti, inflacija pa še zaostaja in se v bistvu ni mudilo.

Povišanje obresti in razlaga, da bo šlo tako naprej izjemno počasi, je borzni indeks Dow Jones v sredo pognala navzgor za 1,3 odstotke. Na trg obveznic ukrep Feda, ki je v soglasno sprejeti izjavi po dvodnevnem zasedanju zapisal, da bodo obresti ostale zelo nizke tudi v prihodnje, ni vplival.

Fed ocenjuje, da se bo ključna obrestna mera, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar dvignila do konca prihodnjega leta na največ do 1,4 odstotka.

Z ukrepom Feda niso vsi zadovoljni

Demokratski predsedniški kandidat Bernard Sanders je med zelo kritičnimi. "Ko milijone Američanov dela dlje časa za manj denarja, bi moral Fed ukrepati z enako nujo, da zaščiti srednji razred, kot je pred sedmimi leti hitel reševati velike banke. Povišanje obrestnih mer je slaba novica za ameriške družine," je dejal Sandres.

Analitiki menijo, da ukrep Feda ne bo vplival na hipotekarne obresti oz. obresti na študentska posojila. Bo pa vplival oz. že vpliva na kratkoročna posojila, kot so avtomobilska in dolg na kreditnih karticah. Banke so namreč že najavile, da bodo dvignile svojo primarno (prime) obrestno mero s 3,25 na 3,50 odstotka.

Fed je v sredini soglasni odločitvi povišal tudi diskontno obrestno mero, po kateri bankam zaračunava za posojila z 0,75 na en odstotek. Oceno gospodarske rasti v prihodnjem letu pa je dvignil z 2,3 na 2,4 odstotka.

Azijske borze navzgor

Prvo zvišanje je končno za nami, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP za Bloomberg dejal analitik pri banki Sumitomo Mitsui Trust Bank Ayako Sera.

"To je olajšanje," je ocenil. Domače razmere v ZDA so dobre - če so močne ZDA, je to pozitivno za Japonsko, je še dodal Sera.

Na vodilni azijski borzi v Tokiu se je indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, zvišal za 1,59 odstotka na 19.353,56 točke.

Z rastjo se je končalo tudi trgovanje na borzah v tajvanskem Taipeu (+1,65 odstotka), avstralskem Sydneyju (+1,42 odstotka) in južnokorejskem Seulu (+0,43 odstotka).

S pozitivnim predznakom je obarvano tudi trgovanje na borzi v Šanghaju, kjer osrednji indeks trenutno beleži 1,81-odstotno rast. Borza v Singapurju beleži okoli 0,70-odstotno rast, borza v Hongkongu pa je doslej pridobila 0,60 odstotka vrednosti.

Azijske borze tako sledijo pozitivnim gibanjem na ameriških borzah. Industrijski indeks Dow Jones je v sredo beležil 1,28-odstotno rast, širši indeks 500 največjih ameriških podjetij S&P 500 1,45-odstotno in tehnološki indeks Nasdaq 1,52-odstotno.