O NEK v ZDA?

Hrvaško elektrogospodarstvo (HEP) je v Washington poslalo celotno dokumentacijo za utemeljitev arbitražnega postopka, ki ga je novembra 2005 na Mednarodnemu centru za reševanje naložbenih sporov proti Sloveniji sprožilo zaradi nedobavljene električne energije iz Nuklearne elektrarne Krško (NEK), je povedal predstavnik za stike z javnostmi HEP Radomir Milišić. Prvotno utemeljitev za arbitražo so, kot je dejal, dopolnili z "dejstvi, dokazili in izjavami prič".

Milišić je dejal, da ima Slovenija mesec dni časa, da pove, ali se strinja z arbitražo v centru v Washingtonu. Če se bo Slovenija strinjala z nadaljevanjem arbitraže v ZDA, v HEP pričakujejo, da bo končna presoja sodišča znana v začetku leta 2008. HEP od Slovenije zahteva 35,3 milijona evrov odškodnine, v katero je všteto tudi 5,7 milijona evrov obresti, zaradi nedobavljene električne energije od 1. julija 2002 do 18. aprila 2003.

Milišić je dodal, da ni podlage za ločeni arbitražni postopek Slovenije proti Hrvaški zaradi neizpolnjevanja določil meddržavne pogodbe o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z NEK, njenim izkoriščanjem in razgradnjo, ki ga je napovedal slovenski minister za gospodarstvo Andrej Vizjak.

''Hrvaška zbira sredstva za razgradnjo jedrskih odpadkov''

Tiskovni predstavnik HEP je povedal, da Hrvaška redno vplačuje denar na namenski račun za razgradnjo NEK, kar je zatrdil tudi vodja sektorja za energetiko na hrvaškem ministrstvu za gospodarstvo Krešimir Cerovac. Pomočnik hrvaškega ministra za gospodarstvo, ki je na ministrstvu zadolžen za energetiko in rudarstvo, Željko Tomšić je julija dejal, da je bilo na računu približno 2,07 milijarde tolarjev, kot vplačilo za prvo polovico leta 2006 kot tudi del zaostankov iz leta 2004 in 2005.

Pomočnik hrvaškega ministra je menil, da ni pomembno, ali gre za namenski račun, za sklad ali za kaj tretjega, temveč da je pomembno, da je Hrvaška od 1. januarja letos začela izpolnjevati meddržavno pogodbo in zbira namenska sredstva za razgradnjo. Po programu razgradnje NEK sta Slovenija in Hrvaška dolžni zagotoviti redna vplačila sredstev v sklad v natančno določenih zneskih. Do izteka življenjske dobe nuklearke naj bi se tako zbrala sredstva v skupni višini 1,3 milijarde evrov.