Jašovič: Nad ponudbami za Mercator smo razočarani

Na izgubo preteklega leta naj bi 70-odstotno vplivale slabitve frankfurtske podružnice NLB LHB Frankfurt, je ob predstavitvi rezultatov povedal predsednik uprave NLB Božo Jašovič. Druga pomembna dejavnika za izgubo sta bila še velik pritisk na obrestno maržo in oblikovanje rezervacij zaradi slabšanja kreditnega portfelja banke. Banke z območja jugovzhodne Evrope poslujejo uspešno, razen NLB banka Beograd in NLB Banka Sofia, so še povedali na novinarski konferenci člani uprave NLB.

NLB je sicer zmanjšala kreditiranje gospodarstva za tri odstotke na ravni NLB in okoli štiri odstotke na ravni Skupine. Kreditiranje gospodinjstev se je na ravni NLB povečala za štiri odstotke. NLB je v letu 2009 odplačala okoli 2,5 milijarde evrov obveznosti do tujih bank, v letu 2010 pa bo zapadlo še za milijardo evrov obveznosti.

Jašovič pravi, da so glede letošnjega leta optimistični, saj pričakujejo okrepitev ekonomske aktivnosti in investicijske aktivnosti podjetij. Kljub temu pa bo to leto še vedno težko, je dodal. V prihodnje nameravajo sanirati družbe, ki povzročajo izgubo. Glede kreditnih naložb pa nameravajo perspektivnim podjetjem kredite prestrukturirati. Izdelali pa bodo tudi novo strategijo banke – pri tem bodo na novo določili, kateri so strateški trgi NLB in katere so strateške dejavnosti NLB. Poslovni načrt je že izdelan, vendar ga nadzorni svet še ni potrdil, zato o njem Jašovič ni želel govoriti. Je pa dejal, da načrt za letos ne predvideva izgube.

Jašovič: Odločitev glede LHB Frankfurt še ni padla

Glede nemške podružnice LHB Frankfurt je Jašovič dejal, da se še niso odločili, kako jo bodo sanirali. Zagotovo pa bodo omejili obseg poslovanja te banke. "Obstajata dve možnosti, ali bo banka poslovala v bistveno manjšem obsegu ali pa postopna ukinitev banke, pravega smisla pa ta banka nima,“ je ocenil predsednik uprave NLB.

Kleindienst: NLB ni oderuška banka

Član uprave Robert Kleindienst pa se je odzval na zadnje kritike gospodarstvenikov, da imajo slovenske banke drag denar in višje obrestne mere kot v drugih evropskih državah. Dejal je, da NLB ni oderuška banka, saj da je obrestna marža banke zelo nizka. Celotna obrestna mera pa je višja, ker NLB na tujih trgih težko pride do denarja in je tudi zanjo ta denar dražji kot za nekatere druge banke.

Jašovič: Ponudbe za Mercator so nas razočarale

Na vprašanje, kako kaže s prodajo deleža v Mercatorju, ki ga je NLB zasegla Infond Holdingu, pa je Jašovič dejal, da "so ponudbe take, da nismo navdušeni“. Pod trenutnimi pogoji pa da ne vidijo možnosti, da bodo deleže prodali. V banki sicer pravijo, da pod knjigovodsko vrednostjo delnice deleža ne bodo prodali. Tudi če prodaja ne steče, obstajajo še druge poti, pravi Jašovič. Možno je, da bi svoj delež prodali kakšnemu drugemu ponudniku. Lahko pa bi tudi ustanovili poseben sklad, ki bi upravljal z vsemi temi naložbami.

Kot je znano, je v torek osem podjetij dalo ponudbo za nakup dobre tretjine Mercatorja. Banka Koper, Unicredit, Gorenjska banka, Nova Kreditna banka Maribor, Abanka in Hypo banka skupaj prodajajo 21 odstotkov delnic Mercatorja, pri prodaji pa posreduje družba Arkas.

Preostalih 15 odstotkov Mercatorjevih delnic, ki so naprodaj, imata v lasti Nova Ljubljanska banka in Banka Celje, ki formalno sicer nista del konzorcija prej omenjenih bank, a z Arkasom koordinirata prodajne aktivnosti. Najboljši ponudbo pa naj bi dal hrvaški trgovec Agrokor, ki je v lasti Ivice Todoriča.

Križanič: Za izgubo so krive velike rezervacije

Minister za finance Franc Križanič pa je po seji vlade dejal, da je NLB oblikovala velike rezervacije (zaradi pričakovanih nadaljnjih slabitev naložb), ki so potem pripeljale do te računovodske izgube. Dejansko pa naj bi bila NLB stabilna in rastoča banka.