Nemški poštno-logistični velikan želi postati vodilni na trgu z električnimi dostavnimi vozili

Nemški poštno-logistični velikan Deutsche Post DHL, ki se je lani odločil za popolno elektrifikacijo voznega parka, namerava odpreti še eno tovarno, v kateri bi proizvajal električna dostavna vozila StreetScooter. Nahajala naj bi se v zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija, obe tovarni pa bosta skupno proizvedli do 20.000 vozil letno.

Deutsche Post DHL se je namreč odločil, da bo za svoje potrebe električna vozila proizvajal sam, zato je leta 2014 kupil start up podjetje StreetScooter. V njem so začeli razvoj več različnih modelov električnih kombijev.

Trenutno jih Deutsche Post že uporablja 2500 v Nemčiji in sto na Nizozemskem. Ko bo stekla proizvodnja večjega števila dostavnikov, jih nameravajo prodajati tudi drugim logističnim družbam. Ob tem izpostavljajo, da želijo postati vodilni na trgu v zeleni logistiki.

Trenutno vozila proizvajajo v nekdanji tovarni železniških vagonov Talbot v Aachnu.

Pri razvoju dostavnikov je bila na prvem mestu sicer funkcionalnost, a so veliko pozornosti namenili tudi udobju zaposlenih. Tako so na podlagi mnenj delavcev skupaj pripravili ustrezne mere dostavnih vozil, da bi bilo natovarjanje in raztovarjanje kar najlažje.

Tovorni del je dostopen z obeh strani in od zadaj. Prav tako je višina tovornega prostora takšna, da povprečno visokemu zaposlenemu bremena ni treba dvigati posebej visoko. Za lažje parkiranje so na vozila namestili kamero, ki snema dogajanje za vozilom.

Trenutno je največja težava tovrstne tehnologije v premalo zmogljivih baterijah. Te so primerne za dostavo v urbanih področjih, medtem ko so daljše razdalje zanje še vedno prevelik zalogaj.

Nemci kljub subvencijam oklevajo z nakupom električnih avtomobilov 

Zanimanja Nemcev za subvencije za nakup električnih avtomobilov močno zaostaja za pričakovanji. Od razpoložljivih 1,2 milijarde evrov so doslej odobrili le za 55 milijonov evrov spodbud za nakup takšnih vozil. Vzrok je verjetno v premajhnem dosegu avtomobilov na alternativni pogon kot tudi v premajhnem številu polnilnih postaj.

Do konca marca so v pristojnem zveznem uradu za gospodarstvo in nadzor izvoza v Eschbornu dobili le 15.348 zahtevkov za subvencioniranje nakupa električnega avtomobila, od tega je bilo po navedbah časnika Automobilwoche takšnih, ki jih poganja izključno baterija, le 8655.

Nemška vlada je sklad za subvencije oblikovala junija lani, zadoščal pa naj bi za spodbude za nakup 300.000 električnih vozil. Sredstva, ki do konca junija 2019 ne bodo porabljena, bodo zapadla.

Kupci avtomobilov, ki jih poganja izključno baterija oz. gorivne celice, so upravičeni do subvencije v višini 4000 evrov, kupci hibridnih avtomobilov pa do 3000 evrov. Polovico tega denarja prispeva država, drugo polovico pa mora proizvajalec ponuditi kupcu v obliki popusta.

V Nemčiji je trenutno registriranih približno 45,8 milijona osebnih avtomobilov. Od tega je bilo na začetku tega leta 165.405 hibridnih avtomobilov, kar pomeni 0,36-odstoten delež. Delež izključno električnih avtomobilov je še nižji, namreč 0,07-odstoten (34.000 vozil).

Vendar pa niso mogočni nemški avtomobilski koncerni tisti, katerih električni avtomobili se najpogosteje vozijo po nemških cestah.

Ameriški proizvajalec Tesla ima trenutno na nemškem trgu električnih avtomobilov 25-odstotni tržni delež, pošta Deutsche Post s svojim lastnim električnim dostavnim vozilom Streetscooter pa več kot sedemodstotnega. Vmes se umeščajo francoski Renault (24,2 odstotka), nemški BMW (15,4 odstotka) in japonski Nissan (7,5 odstotka).

Po mnenju analitikov so nemški koncerni predolgo vztrajali pri dizelskih avtomobilih. Audi bo denimo prvi nemški proizvajalec, ki bo v letu 2018 ponudil električni avtomobil z dosegom 500 kilometrov – torej podobno kot Tesla. Od BMW in Volkswagna je takšen avtomobil pričakovati leta 2019, pri Daimlerju pa bo treba čakati vse do leta 2020.