Zagovorniki in nasprotniki v času, ko je vroča razprava o prodaji Telekoma, spet soočajo mnenja. Nasprotniki privatizacije so pripravili protest.
"Privatizacija je kapitulacija," je odmevalo po središču Ljubljane. Vladi so želeli sporočiti, da spremljajo njene poteze, saj menijo, da namerava vlada Mira Cerarja v času poletnega zatišja za našimi hrbti privatizirati državno premoženje. Prodaja Telekoma pa da je le začetek.
Protestniki, opremljeni s transparenti, so vzklikali"ne boste prodali naših podjetij" , "Cerar vlada, ljudstvo strada" ter "Telekom, naša last". Obregnili so se tudi ob potencialnega britanskega kupca - sklad Cinven.
"Vlada, ki ji ni uspelo ustvariti delovnih mest, raje razprodaja in kaže svojo hlapčevsko uslužnost. Hitro in mimo predvolilnih obljub izvaja ukaz, po katerem si lahko kapital prisvoji vse, kar si želi," je bilo slišati na protestu. "Kaj nam bo sploh ostalo?" Ter - "Vlada, odstrani kremplje z našega premoženja."
Špela Peršl Mlakar iz Koalicije proti privatizaciji je dejala, da morajo biti nasprotniki privatizacije glasnejši, ker doslej še niso bili slišani. Zatrdila je, da je privatizacija Telekoma šolski primer vsega, kar ne narobe s slovensko privatizacijo – je koruptivna, ogroža delovna mesta, razvoj infrastrukture in prilive v državni proračun.
Po njenem bi morala podjetja v roke tistih, ki bodo za njih dejansko skrbeli - delavcev in lokalnih skupnosti. Zahtevala je, da se ustavi privatizacija Telekoma in vseh drugih podjetij, dokler ni demokratične strategije naložb.
Natan Vitežnik iz sindikata Mladi Plus je dejal, da privatizacija ni odgovor na slabo upravljanje ter da imajo privatizacijski postopki večinoma za rezultat nižanje stroškov dela, posledica pa so revni delavci, ki za pošteno delo ne zaslužijo dovolj za preživetje. "Čas je, da začnemo razmišljati o delavskem lastništvu!"
Sindikalist Branimir Štrukelj je dejal, da politika z diagnozo, da je država slab lastnik, zase pravi, da je slab upravljavec, skorumpiran in z lepljivimi prsti. Dejal je, da bi veljalo razmisliti, kako te politike odrešiti njihovega bremena. Cerarju je poočital, da je nadzornike SDH pozival k prodaji Telekoma. "Ne le, da ta oblast ne zna upravljati, še prodajati ne zna skupnega premoženja," meni Štrukelj, ki opozarja, da Cinven Telekom dobiva po razprodajni ceni.
Sindikalist družbe Adria Tehnika Matej Jemc je opisal izkušnjo, ki jo je imelo s privatizacijo njegovo podjetje. "Rečeno je bilo, da bodo imeli prednost delavski odkupi, ko smo pri nas povedali, da obstaja takšen interes, smo naleteli na popolno ignoranco," je povedal in dejal, da je država raje dajala prednost špekulantom in kupcem dvomljivega slovesa, čeprav je bilo govora o strateškem lastniku. "Skrivajo se za strokovnostjo, v resnici pa gre le za denar. Ne bomo nasedli leporečenju."
Luka Mesec iz Združene levice je v svojem govoru dejal, da je vlada Mira Cerarja Telekom prodala za polovično ceno po tem, ko je SMC volitve dobila z obljubo, da ne bo privatizirala strateških podjetij. A to je po zagotovilih Meseca šele uvod v tretji val privatizacije. "In postopke bo vodil isti prodajalec, ki je odgovoren za polomijo pri prodaji Telekoma – SDH. Tega ne moremo mirno gledati. Situacija je kritična, ker prodaja Telekoma postaja model."
Cerar je sicer že tekom dneva dejal, da privatizacija Telekoma ni zanikanje predvolilnih obljub, saj so že takrat dejali, da bodo preverili, kako daleč so že postopki in ustavitev katerih bi državi lahko škodovala.
Mesec na drugi strani meni, da Cerarjeva vlada le uresničuje zloglasno izjavo nekdanjega finančnega ministra Uroša Čuferja, da se bomo lahko po privatizaciji podjetij končno lotili tistega, čemur v tujini pravijo prava privatizacija – privatizacije zdravstva in šolstva. "Vlada se je namenila prodajati delo naših staršev in prihodnost mlajših," je dejal Mesec in na koncu zatrdil, da odgovornega lastništva ne prinese privatizacija, ampak delavsko upravljanje.
Protestniki so se nato odpravili pred stavbo Telekoma, finančno ministrstvo in parlament, še prej pa Cerarju sporočili, da ga je izvolilo ljudstvo, torej bi moral delati, kar ljudstvo želi.
Zagovorniki privatizacije: na kocki ni Telekom, ampak Slovenija
Zagovorniki iniciative Za privatizacijo so medtem spisali poziv nadzornikom SDH in jih opozorili, da v primeru Telekoma na kocki ni odločitev o enem podjetju, ampak gre za odločitev o tem, ali bomo imeli "Slovenijo, odprto v svet - ne le za tuj denar, ampak tudi za znanje in vrednote, ki prinašajo uspeh - ali Slovenijo - ujetnico domačih oligarhij, ki z zapiranjem meja in preko državnega obvladovanja gospodarstva ohranjajo oblast v državi."
Kot pravijo, pri nas trenutno "ni treba znati gospodariti in inovirati, ampak zadostuje biti pravilno politično povezan. Tudi zato mnoga podjetja propadajo in odpuščajo."
Menijo, da bi bila prodaja Telekoma korak k normalizaciji našega gospodarskega okolja. "Demonstrirala bo umik politike iz gospodarstva in prispevala k prelomu s praksami, zaradi katerih smo postali mrtev rokav mednarodnih finančnih in kapitalskih tokov. Okrepila bo zanimanje za naložbe v Sloveniji, ki ga skoraj ni. Tako denimo za Mercator resne ponudbe ni oddal noben evropsko uveljavljen trgovec. Na dražbo Dela ni bilo nobenega mednarodno uveljavljenega založnika. Najuglednejši kupci so se nas izognili tudi v primeru Elana, Radenske in nekaterih državnih podjetij."
Debata o privatizaciji Slovence deli že leta, med drugim je močno tresla tudi pretekle vlade. V začetku leta so zagovorniki in nasprotniki privatizacije spisali vsak svojo peticijo in jo opremili z argumenti za ali proti privatizaciji. V anketi Dela so takrat ugotovili, da peticijo Za privatizacijo podpira 36 odstotkov vprašanih, tisto proti privatizaciji pa 44 odstotkov vprašanih.
KOMENTARJI (474)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.