'Grčija mora odločno pristopiti k reformam'

Razmere so se umirile tudi na borzi v Atenah, kjer so tečaji delnic opoldne pridobili več kot pet odstotkov. Iz sveta sicer še naprej prihajajo pozivi Grčiji, naj sprejme ostre ukrepe za zmanjšanje svojega dolga, medtem ko se še naprej širi bojazen, da bi se lahko grški sindrom razširil na druge krhke države v območju evra.

Nemška kanclerka Angela Merkel in ameriški predsednik Barack Obama sta se v telefonskem pogovoru v sredo pozno popoldne strinjala, da mora Grčija odločno sprejeti potrebne ukrepe za rešitev krize, obenem pa je potrebna tudi pravočasna podpora IMF in evroskupine, so sporočili iz Bele hiše.

Predsednik Nemške centralne banke Axel Weber je za nemški časopis Bild dejal, da bi imel grški dolg "neocenljive" posledice na evropske finančne trge. Zato meni, da bi bila finančna pomoč Grčiji najboljša za vse države evroobmočja. Hkrati pa meni, da bi Grčija lahko naredila preobrat, če bi z reformami začela "odločno" in "kredibilno".

Ob tem je Weber še zavrnil pozive nekaterih v Nemčiji, da bi Grčijo izključili iz evroobmočja. Kot je dejal, za kaj takega ni pravne podlage, poleg tega pa bi to sprožilo velik ekonomski in finančni preobrat.

Francoski minister za finance Francois Baroin pa je dejal, da bodo države iz evroobmočja Grčiji pomagale pri stabilizaciji. "Ni dvoma, da bodo evroobmočje, Evropska centralna banka, mednarodni denarni sklad in Evropska unija Grčiji pomagali doseči stabilnost in s tem tudi stabilnost naše valute," je dejal Baroin. Hkrati je tako kot Evropska komisija tudi on zavrnil možnost, da bi grški dolg prestrukturirali (odložili odplačevanje). "Nihče si ne sme predstavljati, da bo dolg prestrukturiran, ker bi s tem špekulantom predali veliko zmago," je dejal.

Baroin je še dodal, da špekulanti, ki napadajo Grčijo, v resnici napadajo celotno evroobmočje. "Za Grčijo je napadeno celotno evroobmočje … je naša valuta, naša ekonomija, naša podjetja, službe."

Bonitetna agencija Standar and Poor's je v torek namreč znižala bonitetno oceno grškega dolga na raven ničvrednosti, oceni pa je znižala tudi Španiji in Portugalski. To je imelo vpliv na evropske in ameriške trge, ki jih je zajel strah, da se bo grška kriza razširila na druge članice Evropske unije.

Obresti na grške desetletne obveznice so včeraj še naprej rasle – presegle so 11 odstotkov, kar predstavlja rekord v območju evra. Obrestne mere na dolgoročne obveznice so bile pod pritiskom tudi v Španiji, na Portugalskem in Irskem, ki se prav tako soočajo z velikim dolgom, zato se na trgih širi strah, da bi lahko zašle v podobne težave kot Grčija.

Kot je znano, se Grčija pogaja o finančni pomoči EU in Medanrodnega denarnega sklada (IMF). Po prvih informacijah naj bi EU prispevala 30 milijard evrov dvostranskih posojil, IMF pa 15 milijard evrov. Po nekaterih informacijah pa bi bili v IMF Grčiji pripravljeni posoditi tudi do 25 milijard evrov. Nekateri uradniki navajajo, da bi Grčija lahko potebovala tudi do 135 milijard evrov posojil.

Po začetnem upiranju naj bi tudi Nemčija spremenila svoje stališče glede finančne pomoči Grčiji. Volker Wissing, tiskovni predstavnik nemške koalicijske liberalne stranke (FDP), je dejal, da bi spodnji dom parlamenta pomoč lahko sprejel dokaj hitro. Sicer pa se Nemčija zavzema za stroge pogoje, ki bi jih Grčija morala izpolniti, da bi ji odobrili pomoč.

Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je danes v Bruslju zatrdil, da se pogajanja o finančni pomoči Grčiji pri spopadanju z dolžniškim dolgom končujejo, ni pa želel razkriti nikakršnih podrobnosti.