Italijanski sklad Palladio Finanziaria oz. njegova družba TCH Cogeme je odstopil od nakupa Cimosa. TCH Cogeme se je za to odločil, ker spor med Cimosom in hrvaško slabo banko DAB do danes ni bil rešen, so sporočili iz Alte, ki je pri nakupu svetovala Italijanom. Prodaja je, kot zdaj kaže, padla v vodo, zato je usoda družba, ki samo v Slovenji zaposluje skoraj 2.000 ljudi, znova negotova.
Počivalšek: Naredili bomo vse, da stečaja Cimosa ne bo
Italijanski sklad je DUTB obvestil le, da namerava objaviti odstop od nakupa koprskega Cimosa, tako da odstop še ni uraden, je dejal gospodarski minister Zdravko Počivalšek in dodal, da pričakuje nadaljevanje pogovorov z Italijani. Na srečanju so po njegovih besedah vzeli na znanje sporočilo Italijanov in razloge zanj, to je, da DUTB in hrvaška Agencija za zavarovanje depozitov in sanacijo bank (DAB) še nista sklenili dogovora. Sklenili so, da bodo italijanski sklad, glede na to, da je zaenkrat napovedal samo namero odstopa od nakupa, povabili k nadaljevanju pogovorov in da se bodo ti vabilu odzvali.
"Dogovor DUTB in DAB je res v zadnji fazi, zato od Hrvaške pričakujemo, da do torka zjutraj pripravi zadnji odgovor na ponudbo DUTB," je izpostavil Počivalšek.
Ker so stvari tako daleč, je bil nad današnjo potezo Italijanov presenečen. Kot je zatrdil, so naredili vse, da bi bil posel sklenjen. Prav zato verjame, da se bodo dobro končali tudi pogovori s Palladio Finanziaria.
Ob tem se je obregnil ob dejstvo, da je s hrvaškim ministrom za državno premoženje Goranom Marićem sklenil konkreten dogovor, a je hrvaška vlada k njemu samovoljno dodala svoje pogoje.
Lidia Glavina, ki začasno vodi SDH, je potrdila, da so pogovori s hrvaško stranjo intenzivno potekali tudi danes. Tudi ona je optimistična, da bo sporazum v torek usklajen in da bo transakcija s strani Italijanov na koncu uspešno zaključena. Dodala je, da se bodo potrudili zaščititi Cimos.
V primeru, da bi posel padel v vodo, pa bodo, tako minister, naredili vse, da Cimos rešijo pred stečajem in ohranijo delovna mesta v Sloveniji. Na vprašanje, kako bodo to storili, je odgovoril, da je o načinih še preuranjeno govoriti.
Med odložnimi pogoji je bil ključen rešen spor med CImosom in hrvaško slabo banko
TCH Cogeme je 14. oktobra z delničarji Cimosa, DUTB in države ter še nekaterimi bankami, ki so v postopku prisilne poravnave prišle do lastništva, sklenil pogojno kupoprodajno pogodbo za nakup Cimosa.
"Kupoprodajna pogodba je bila med drugim sklenjena v pričakovanju, da bodo do 31. decembra 2016 izpolnjeni določeni odložni pogoji. Med temi odložnimi pogoji je bil ključen uspešen dogovor med Cimosom in hrvaško agencijo za zavarovanje depozitov in sanacijo bank DAB, ki bi bil v skladu s pogoji iz ponudbe za nakup Cimosa, ki jo je oddal TCH Cogeme," so pojasnili v Alti.
Nato je TCH Cogeme na zahtevo prodajalcev pristal na podaljšanje roka do 31. januarja, ker pa spor glede reševanja odprtih vprašanj Cimosa na Hrvaškem z DAB do danes še ni rešen, so Italijani odstopili od transakcije.
Postopek prodaje je zapletla tožba, ki jo je hrvaška slaba banka DAB vložila proti Cimosu zaradi terjatve iz 90. let, ko je koprska družba pri Riječki banki najela 20 milijonov evrov posojila. Italijanski sklad je razrešitev te tožbe na Hrvaškem postavil kot ključen pogoj za izpeljavo nakupa.
Slovenska in hrvaška stran sta sicer konec januarja dosegli dogovor o reševanju, takrat sta se namreč minister Počivalšek in minister Marić dogovorila, da bo Cimosov dolg, ki naj bi skupaj z obrestmi dosegel že 57 milijonov evrov, odkupila DUTB, zanj pa plačala sedem milijonov evrov. DAB bo medtem umaknila tožbo proti Cimosu.
Le nekaj dni za dogovorom na Otočcu je hrvaška stran slovenski poslala predlog sporazuma za rešitev Cimosovega spora na Hrvaškem, v katerem naj bi bili dodatni pogoji glede ohranjanja delovnih mest na Hrvaškem, ti pogoji naj bi bili za italijanske kupce nesprejemljivi.
Italijanom prekipelo, ker pogajanja še vedno tečejo
DUTB in DAB naj bi prejšnji teden dosegli dogovor glede Cimosa. DUTB in Slovenski državni holding, ključna pogajalca na slovenski strani, naj bi predlog sporazuma dopolnila tako, da ta kupcu Palladio Finanziaria ne bo postavljal pogojev, ki bi ga zavezovali k ohranitvi števila zaposlenih in poslovanju Cimosa na vseh treh lokacijah na Hrvaškem: v Buzetu, Roču in Labinu. Po novem naj bi Hrvatom zadoščalo, če se bodo Italijani zavezali, da si bodo za to kar najbolj prizadevali.
Hkrati naj bi slovenski in hrvaški predstavniki zbližali tudi stališča o drugem pomembnem vprašanju, ki ovira konec transakcije. Gre za vprašanje pridobitve lastninske pravice nad Cimosovimi nepremičninami v Buzetu in Roču, ki jo je hrvaško državno pravobranilstvo že nekaj časa poskušalo izpodbijati - to je sicer sodni postopek za lokacijo v Buzetu že izgubilo tudi na drugi stopnji, a ima po hrvaški zakonodaji še skoraj 20 let pravico do vložitve tožbe. Pogajanja o tem vprašanju naj bi kljub zbližanju stališč še tekla, Italijanom pa naj bi zato dokončno prekipelo.
Hrvaško državno pravobranilstvo, s katerim so se dogovorili o odkupu domnevnih terjatev do Cimosa, namreč izpodbija vpis nepremičnin, ki so po zadnjih vrednotenjih ocenjene na 40 milijonov evrov. Ker še vedno obstaja nevarnost, da jih bo Cimos izgubil, to predstavlja ogromno tveganje za družbo in s tem tudi za njenega italijanskega kupca.
Z Družbe za upravljanje terjatev bank so potrdili, da so kot koordinator prodajnega postopka družbe Cimos d. d. ob 13.15 prejeli uradno sporočilo investitorja o nameravani objavi glede odstopa iz prodajnega postopka, ker ni bil dosežen dogovor med DAB in DUTB.
Dodali so, da je hrvaška vlada 2. februarja sprejela odločitev, ki ni bila skladna z dogovori med ministroma Maričem in Počivalškom ter ponudbo DUTB. Ker je sporazum s hrvaško stranjo ključen pogoj za uspešen zaključek prodajnega postopka, sta DUTB in SDH s pomočjo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo poskušala doseči dogovor s hrvaško stranjo, ki se kljub poznavanju kratkih rokov za razrešitev tega vprašanja ni odzivala pravočasno, so še zapisali.
DUTB in SDH bosta ob podpori slovenske vlade po proučitvi nastale situacije vse zainteresirane deležnike obvestila o nadaljnjih korakih.
Ristič: 'Minister Počivalšek le hodi naokoli in nima pojma'
Slovenski in hrvaški sindikalisti so nad odločitvijo italijanskega sklada razočarani. Hrvaški so bili prepričani, da bo Cimos dobil novega lastnika in bodo uresničeni novi razvojni projekti, slovenska sindikalna stran pa predvsem poziva k odgovornosti pristojnih.
Sekretar regijskega odbora Sindikata kovinske in elektroinudstrije Slovenije Sašo Ristič je povedal, da je treba v primeru, da informacija drži, zahtevati odgovornost vseh pristojnih v DUTB in SDH, ki so po Rističevih besedah "totalno nesposobni", da jim v tolikšnem času ni uspelo izpeljati prodaje. Ristič je dejal, da je stečaj Cimosa najverjetnejši scenarij in da bo to velik udarec ne le za samo družbo, pač pa tudi za vse njene dobavitelje in podizvajalce, ki so imeli s Cimosom vsako leto za 70 milijonov evrov poslov.
Krivdo je pripisal tudi odgovornim na vladi, saj "nad DUTB bdi ministrstvo za finance in ne Počivalšek". Minister Počivalšek po Rističevih besedah "samo hodi okoli" in "nima pojma". Dodal je, da so v sindikatu ves čas opozarjali na prepočasen potek prisilne poravnave in nato prodaje.
V hrvaškem sindikatu metalurgov so pojasnili, da so "absolutno razočarani". Regionalni predstavnik sindikata za hrvaško Istro Đino Šverko je povedal, da v primeru, da je razlog za odstop od sporazuma socialna klavzula o možnostih za odpuščanja delavcev po dveh in ne po enemu letu, podpirajo hrvaškega ministra Marića, ki je zahteval, da bi novi lastnik ohranil delovna mesta na Hrvaškem za najmanj dve leti.
Sindikatom so delovna mesta bolj pomembna kot finančni del pogodbe, zdaj pa lahko ugibamo o namenih vlagateljev iz Vicence, je dodal. "Morda je tudi boljše, da takšni vlagatelji niso prevzeli podjetja, če so imeli namen prodati ga in ne razvijati. Nam je najbolj pomembno, da imajo ljudje delovna mesta in da se kraj razvija; če tega ni, špekulanti niso dobrodošli", je povedal Šverko.
Spomnil je, da se je srečal tudi s podpredsednico hrvaške vlade Martino Dalić, potem ko je hrvaška vlada nedavno podprla dogovor o Cimosu, ki sta ga dosegla Marić in Počivalšek na Otočcu. "Na srečanju s podpredsednico Dalićevo je bilo slišati, da je podpis memoranduma zgolj rutinsko delo", je dodal.
Na vprašanje, kakšna je usoda Cimosovih pogonov na Hrvaškem, je odgovoril, da gre za zapleteno lastniško strukturo ter da je vprašanje, ali lahko sploh Hrvaška stori kaj več. "To, kar je ladjedelnica Uljanik za južno Istro, je Cimos za severno Istro. Gre za tisoč delovnih mest", je še izpostavil Šverko.
V Cimosu je bilo septembra lani zaposlenih 4391 ljudi, od tega v matični družbi v Kopru 1599.
KOMENTARJI (713)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.