Kljub gospodarski krizi mnogim slovenskim menedžerjem ni bilo potrebno prav močno zategniti pasu. Zlasti dobro so zaslužili menedžerji iz finančnega sektorja, čeprav se je ta poleg gradbenega soočal z največjimi težavami.
Prav iz gradbenega sektorja pa prihaja najbolje plačani slovenski menedžer po izračunih časnika Dnevnik. Seveda gre za gradbenega barona Ivana Zidarja, ki je v letu 2009 zaslužil neverjetnih 793.743 evrov bruto prejemkov. To pomeni, da je na dan zaslužil po 2170 evrov bruto. Največ je Zidar zaslužil z vodenjem upravnega odbora SCT, četrtino zaslužka pa je domov prinesel kot direktor oziroma nadzornik številnih družb iz Skupine SCT.
Drugi na Dnevnikovi lestvici, ki tokrat prvič upošteva tudi plače, sejnine, nagrade ali odpravnine, je predsednik uprave Krke Jože Colarič, ki je lani prejel 632.000 evrov bruto. Na tretjem mestu je z 613.610 evri bruto šef DZS in Term Čatež ter nadzornik v Marini Portorož in časopisni hiši Dnevnik Bojan Petan. Več kot pol milijona evrov so lani dobili še predsednik uprave Colgate-Palmolive Adria Marco Emilio Poggi in člana uprave Krke Janez Poljanec in Aleš Rotar.
Med 10 najbolje plačanimi menedžerji so po vrsti še: predsednik uprave Bawag banke Joachim Reitmeier, generalni direktor Salonita Anhovo Jože Funda, predsednik uprave Gorenjske banke Gorazd Trček in nekdanji član uprave Bawag banke Blaž Brodnjak.
Dušanu Črnigoju iz Primorja, ki je bil še lani s kar 776.000 evri prvi na lestvici, so se prejemki več kot prepolovili in je zdaj s 355.000 evri bruto na 14. mestu. Janez Bohorič iz Save, ki je Kordežu pomagal snovati menedžerski prevzem danes plačilno nesposobnega Merkurja, je na 24. mestu s 315.000 evri bruto prejemkov, Boško Šrot, ki je v kazenskih postopkih, pa je trideseti. Igor Bavčar, ki je prav tako pod lupo policije in tožilstva, je na 86. mestu s slabimi 200.000 evri bruto. Na 101. mestu pa je nekdanji šef državne NLB Marjan Kramar, a milijon evrov nagrade v tem znesku ni upoštevan.
Nagrade za rdeče številke
Gospodarska kriza, velik padec poslovanja in dejstvo, da so mnoga podjetja končala v rdečih številkah, pa se najbolje plačanim menedžerjem ni prav veliko poznalo. Čeprav si je velik del menedžerjev sicer res znižal fiksni del plače, niso pa si bistveno znižali variabilnih delov plač in nagrad.
Na letošnjo lestvico so se nekateri uvrstili tudi zaradi prejetih odpravnin. Reitmeier je na primer ob odhodu iz Bawag banke dobil 225.000 evrov odpravnine. Nekdanji predsednik uprave Ljubljanske borze Marko Simoneti je dobil 169.000 evrov odpravnine. Boško Šrot pa je za odhod iz izčrpane Pivovarne Laško dobil 152.000 evrov odpravnine.
Borut Meh je januarja lani, potem ko je bil le nekaj dni direktor Preventa in nato zaradi konfliktov z lastniki odšel, prejel 57.800 evrov bruto. Meh je za oddajo 24UR povedal, da je delovno razmerje v Preventu končal zadnjega januarja ter da mu je po pogodbi pripadalo šest odpravnin, medtem ko jih je dobil le tri in eno plačo.
Najvišjo nagrado je dobil predsednik uprave Banke Koper Ezio Salvai, in sicer 169.000 evrov.
16.461 evrov božičnice
Da, tudi to je možno. Predsednik upravnega odbora CM Celje Marjan Vengust je prejel kar 16.461 evrov božičnice, članici upravnega odbora istega podjetja Lena Korber in Vida Oberžan pa vsaka po več kot 11.000 evrov.
Marsikateri menedžer pa si je dejansko samo z regresom privoščil še tako luksuzne počitnice. Nekdanji člani uprave Zavarovalnice Triglav so na primer dobili po 10.000 evrov regresa. Predsednik uprave Maksime Invest Milan Ževart je dobil 8000 evrov regresa, člani uprave Zavarovalnice Tilia pa med 4000 in 5000 evrov.
KOMENTARJI (399)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.