Največji dnevni padec indeksa Dow Jones v zgodovini. Razlog pa: okrevanje gospodarstva

Newyorške borze so ponedeljkovo trgovanje končale z velikimi padci. Industrijski indeks Dow Jones je zaznal največji dnevni padec v svoji zgodovini in presegel prejšnji rekord iz leta 2008, ko je ta znašal 777,68 točke. Na najnižji točki je Dow Jones tokrat zaznal padec za skoraj 1600 točk, nato pa začel spet rasti. Trgovanje je nato sklenil pri 24.345,75 točke, kar je 1175,21 točke oziroma 4,60 odstotka manj kot v petek. Podobno sta se gibala tudi Standard &Poor's 500 ter Nasdaq Composite, ki sta izgubila 4,10 oziroma 3,78 odstotka petkove vrednosti.

Indeksi na newyorških borzah so se ob začetku torkovega trgovanja večinoma vrnili nazaj v zeleno območje. Sprva so indeksi precej padli, zaradi česar so nekateri analitiki že ugibali o morebitnem tretjem zaporednem globokem padcu, a so se številke po slabih 30 minutah izboljšale.

Po več tednih podiranja rekordnih vrednosti se je trend na newyorških borzah obrnil. V petek objavljeno poročilo, ki kaže na močan trend ustvarjanja novih delovnih mest v ZDA, je namreč med vlagatelji potrdilo prepričanje, da bo ameriška centralna banka kmalu zvišala obrestne mere.

Po "strmoglavljenju" borz v ZDA so padle vrednosti tudi na azijskih borzah. Japonski indeks Nikkei 225 je padel za 6,1 odstotka, hongkonški borzni indeks Hang Seng pa za 4,5 odstotka. Tudi vlagatelji na evropskih borzah so sledili razpoloženju čez lužo. Tečaji na osrednjih borzah so padli za več kot dva odstotka, vlagatelji pa se bojijo predvsem zvišanja obrestnih mer ameriške centralne banke Federal Reserve.

Pomembnejše borze v Evropi so tako danes zabeležile krepke padce in tako sledijo negativnim gibanjem kapitalskih trgov drugod po svetu. Med vlagatelji se je namreč okrepila bojazen, da se bo inflacija v ZDA letos močno okrepila, tamkajšnja centralna banka pa da bo začela hitro zviševati ključne obrestne mere.

Zlato pridobilo ceno

"Tukaj ne gre za kolaps gospodarstva. Tukaj ne gre za skrb, da trgi ne delujejo dobro. Gre za to, da gre gospodarstvu precej bolje, kot smo pričakovali, zato moramo narediti nove ocene," je za BBC dejala Erin Gibbs iz S&P Global Market Intelligence. 

Se je pa zvišala cena zlata. Slednje se je podražilo za 2,10 dolarja oziroma 0,16 odstotka na 1339,40 dolarja za 31,1-gramsko unčo.

Zaustavitev rasti borznih indeksov v ZDA analitikov ni presenetila

Velik ponedeljkov padec newyorških borznih indeksov je bil za ameriške analitike pričakovan. Menijo, da ni nobenega pravega razloga, da bi se nadaljeval.

Državne obveznice so se krepile že nekaj časa, nizka stopnja brezposelnosti in naraščanje plač je utrdilo prepričanje, da bo inflacija rasla, zaradi česar bo morala centralna banka Federal Reserve povišati obresti, kar pomeni, da se bo denar preselil iz investicij v varčevanje.

V nedeljo je potem zdaj že nekdanja predsednica Federal Reserve Janet Yellen za slovo izrazila mnenje, da so vrednosti delnic povišane skupaj z vrednostmi stanovanjskih nepremičnin, v ponedeljek pa so se indeksi na borzah obrnili navzdol.

Primerjave z borznimi zlomi preteklosti so po prepričanju enega od vodilnih analitikov v ZDA, ustanovitelja podjetja Renaissance Macro Research Jeffa deGraafa, ki ga navaja agencija Bloomberg, pretirane.

Na črni ponedeljek leta 1987 je na primer S&P izgubil 20 odstotkov vrednosti, vendar pa so bile okoliščine takrat drugačne. Med drugim se je padec zgodil po daljšem obdobju drsenja borznih indeksov.

Gospodarske osnove so namreč trdne. Rast gospodarstva se nadaljuje tako v ZDA kot tudi po svetu, brezposelnost je nizka, pri 4,1 odstotka, poslovna poročila podjetij so močna in za pocenitev njihovih delnic ni pravega razloga.

'Ni čas za razprodajo delnic'

Analitik banke UBS Mark Haefle svari vlagatelje, naj ne zapadejo v paniko, ker še ni čas za razprodajo delnic. Napovedal je, da bo pretres minil, ko se bodo v ospredje pozornosti znova vrnile trdne gospodarske osnove.

Glavni strateg za vrednostne papirje pri Goldman Sachsu David Kostin je opozoril, da so bili analitiki in vlagatelji letos najprej presenečeni nad silovito rastjo indeksov, kar so poganjale tudi konec lanskega leta sprejete davčne olajšave.

S&P 500 je v dveh letih skočil za 50 odstotkov, samo januarja letos pa za 5,6 odstotka. Tako kot je bila rast na začetku leta pretirana, je zdaj tudi strah pred borznim zlomom pretiran.

V petih dneh je Dow Jones izgubil vse, kar je pridobil v zadnjih mesecih

Rast borznih indeksov se je začela že marca 2009, ko se je začelo počasno okrevanje po veliki finančni in gospodarski krizi. Dow Jones je začel z vrednosti le 6500 točk, do 9. novembra 2016, dan po izvolitvi Donalda Trumpa za predsednika ZDA, pa se je povzpel na vrednost 18.613 točk. Od takrat pa vse do zadnjega rekorda pretekli teden je narasel za 42 odstotkov na okrog 26.400 točk.

V petih dneh do danes je Dow Jones izgubil vse, kar je pridobil od novembra lani. S&P 500, ki je od Trumpove izvolitve narasel za 34 odstotkov, je zdaj izgubil šest odstotkov od rekordne vrednosti 26. januarja.

"Z rastjo borznih indeksov se nismo hvalili. Prvič zato, ker smo se zavedali, da borza ni ekonomija, in drugič, ker smo se zavedali, da boš, če se hvališ z rastjo, potem odgovoren tudi za padec," je v ponedeljek dejal nekdanji tiskovni predstavnik Bele hiše pri Obami Jay Carney.

To je letelo na zdajšnjega voditelja ZDA Trumpa, ki je na grozo svojih svetovalcev od konca lanskega leta redno poudarjal rast borznih indeksov in si lastil zasluge, da je to posledica njegove politike odpravljanja regulacij in nižanja davkov. Svetovalci so bili zgroženi iz enostavnega razloga, ker so se zavedali, da bo šlo tisto, kar gre gor, enkrat tudi dol.

Trump se je z rastjo borze hvalil še pred tednom dni v svojem govoru o položaju v državi. Ko so borzni indeksi v ponedeljek drveli navzdol, je imel Trump govor o svojih uspehih v Cincinnatiju, vendar borze več ni omenjal. Namestnik tiskovne predstavnice Bele hiše Raj Shah je novinarjem razložil, da je vsem na svetu jasno, da gredo borze enkrat gor in enkrat dol.