Gospodarstvo

Službe, ki na vas v letu 2016 čakajo pri slovenskih delodajalcih. Kako do njih, če ne ustrezate kriterijem? Plače pa ...

Ljubljana, 08. 01. 2016 06.30 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 9 min
Avtor
Natalija Švab
Komentarji
150

Gospodarski kazalci so pozitivni, pobira se tudi trg dela. Težava pa je, da kljub boljšemu razpoloženju ni pričakovati občutne rasti plač, ker še naprej varčujeta tako javni kot zasebni sektor, zaposlovanje pa poganjajo zaposlitve na nižje plačana delovna mesta.

Delavec
Delavec FOTO: Thinkstock
"Saj po novem letu boljše bo." Tako je nekoč prepeval Tomaž Domicelj. In če gre verjeti politikom – predsednik države Borut Pahor je v novoletni poslanici dejal, da "med nami po dolgem času spet čuti več optimizma in več upanja" – ter uradnim statistikam in napovedim, naj bi bilo leta 2016 natančno tako - nekoliko bolje kot leta 2015. Tudi za tiste, ki iščejo delo, so nam povedali na Zavodu za zaposlovanje. Pričakujejo namreč, da se bo krčenje števila brezposelnih nadaljevalo.

"Po večletnem obdobju krize je slovensko gospodarstvo v letu 2014 pričelo okrevati, v letu 2015 pa so se ugodni trendi nadaljevali, zato Slovenija ponovno beleži hitro gospodarsko rast, h kateri največ prispevata izvoz in dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih, trgovini, gostinstvu. Krepiti se je začela tudi zasebna potrošnja. V lanskem letu se je nadaljeval trend zviševanja  vrednosti industrijske proizvodnje, medtem ko se je vrednost opravljenih gradbenih del zmanjševala, manj je bilo tudi investicij v osnovna sredstva. V letu 2016 bo po podatkih Umarja, gospodarska rast nekoliko nižja, glavni motor bo še vedno izvoz, okrepila se bo zasebna potrošnja, manjše pa bodo investicije predvsem zaradi nižjih javnih investicij ob prehodu na novo finančno perspektivo. Napoved gospodarskih gibanj za leto 2016 je tako ugodna," so pojasnili na Zavodu za zaposlovanje.

Kot pravijo, je gospodarska rast v lanskem letu pozitivno vplivala tudi na trg dela. Število delovno aktivnih je bilo v porastu, zmanjševalo se je število registriranih brezposelnih oseb.

Konec septembra lani so nato znova zabeležili rast brezposelnosti, ki je bila po njihovi oceni predvsem posledica priliva mladih iz izobraževanja. Število brezposelnih se je znova povečalo konec decembra, kot posledica priliva oseb, ki jim je prenehalo delovno razmerje za določen čas ter manjšega zaposlovanja.

Lani se je namreč zaposlilo 4 odstotke manj ljudi kot leta 2014, skupaj sicer 70.971 oseb, pravijo na Zavodu za zaposlovanje, kjer imajo danes v evidenci okoli 113.000 ljudi, ki iščejo svojega delodajalca.

Napovedi delodajalcev, ki zaposlujejo skoraj 372 tisoč oseb, so optimistične, saj napovedujejo 0,6-odstotno rast zaposlenosti, odprlo naj bi se od tri do štiri tisoč novih delovnih mest, je pokazala naša raziskava Napovednik zaposlovanja. Zavod za zaposlovanje
Kdo bo zaposloval?

Lani so sicer slovenski delodajalci največ povpraševali po voznikih težkih tovornjakov in vlačilcev, delavcih za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, natakarjih, zidarjih, čistilcih, strežnikih in gospodinjskih pomočnikih v uradih, hotelih in drugih ustanovah, prodajalcih, varilcih, elektroinštalaterjih, kuharjih, tesarjih, strokovnih sodelavcih za zdravstveno nego, orodjarjih in komercialnih zastopnikih za prodajo, naštevajo na Zavodu za zaposlovanje, kjer sicer dodajajo, da Zavod od leta 2013 nima več pregleda nad vsem prostimi delovnimi mesti.

So pa lani oktobra in novembra izvedli anketo Napovednik zaposlovanja. Na podlagi zbranih podatkov ocenjujejo, da naj bi se v prvi polovici leta 2016 povečalo število zaposlenih v predelovalnih dejavnostih, trgovini, prometu in skladiščenju, gostinstvu, strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih, drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, dejavnosti javne uprave in obrambe ter v zdravstvu in socialnem varstvu.

Konkretno naj bi v prvi polovici leta 2016 delodajalci najpogosteje iskali varilce, voznike težkih tovornjakov in vlačilcev, delavce za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, orodjarje, prodajalce, zidarje, komercialne zastopnike za prodajo, kuharje, strugarje ter čistilce.

Številni delodajalci iskanih kadrov sicer lani niso našli. "Gre za poklice, ki so na slovenskem trgu že dalj časa deficitarni. To so varilci, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, orodjarji, kuharji, strugarji, zidarji, natakarji, tesarji, tehniki za strojništvo, izvajalci suhomontažne gradnje," pojasnjujejo na Zavodu.

Delavec
Delavec FOTO: Thinkstock
In za koga bo dela bolj malo?

Mrtvilo je lani vladalo, ko gre za povpraševanje za kadri kot so predmetni učitelji v osnovni šoli, sociologi, antropologi, filozofi, zgodovinarji in kadri iz drugih področij družboslovja. Malo povpraševanja je bilo tudi po poslovnih sekretarjih in tajnikih, različnih uradnikih, poklicih za zaključna tiskarska dela in knjigovezih, upravljavcih strojev za šivanje oblačil, proizvodnjo obutve, kurirjih ...

Medtem ko bo situacija najbrž precej podobna tudi letos, pa na Zavodu za zaposlovanje ocenjujejo, da naj bi se zaposlovanje najbolj zmanjšalo v gradbeništvu.

In kdo so tisti, ki že v osnovi težje dobijo delo?  Starejši brezposelni, tisti brez strokovne izobrazbe, osebe, ki imajo zdravstvene omejitve, invalidne osebe ...

Konkretno naj bi v prvi polovici leta 2016 delodajalci najpogosteje iskali varilce, voznike težkih tovornjakov in vlačilcev, delavce za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, orodjarje, prodajalce, zidarje, komercialne zastopnike za prodajo, kuharje, strugarje ter čistilce.
Največ brezposelnih na vzhodu države

Možnost pridobitve zaposlitve se sicer razlikuje tudi med različnimi deli države.  Tako je višja stopnja brezposelnosti značilna za regije v vzhodnem delu Slovenije. Najvišjo stopnjo brezposelnosti so oktobra lani zabeležili v Pomurski regiji, bila je 18,1-odstotna, sledita Zasavska s 14,9-odstotno brezposelnostjo in Posavska regija s 13,2-odstotno brezposelnostjo.

Višjo registrirano stopnjo brezposelnosti od slovenskega povprečja so zabeležili še v Podravski in Savinjski regiji ter jugovzhodni Sloveniji. Število brezposelnih pa se je najbolj zmanjšalo v Koroški regiji, Podravju, Goriški in Gorenjski regiji.

Kaj ponujajo delodajalci - pogodbe za nedoločen, določen čas ali kar delo preko s.p.-ja?

Na vprašanje, kakšno obliko sodelovanja so lani delodajalci najpogosteje ponujali iskalcem zaposlitve, so nam na Zavodu za zaposlovanje pojasnili, da je bilo od vseh prostih delovnih mest, ki so jih delodajalci prijavili v letu 2015, 78,9-odstotka prostih delovnih mest za določen čas, 21,1-odstotka pa za nedoločen čas.

Kot izhaja iz spodnje tabele, so nam posredovali tudi statistiko samozaposlitev v zadnjih letih. Čeprav bi bilo zagotovo krivično dvomiti v podjetnost Slovenk in Slovencev, pa je prav mogoče sklepati, da se v tej - sicer nekoliko padajoči številki - skrivajo tudi takšni "samostojni podjetniki", ki so pravzaprav v "podjetništvo" prisiljeni s strani delodajalca, za katerega je to pogosto najcenejša oblika "zaposlitve", doslej sprejeti ukrepi države pa imajo še naprej preveč lukenj, da bi jo izkoreninili.

 

Trendi v zaposlovanju v zadnjih letih.
Trendi v zaposlovanju v zadnjih letih. FOTO: Zavod RS za zaposlovanje

Program Usposabljanje na delovnem mestu iz nabora ukrepov aktivne politike zaposlovanja: od leta 2011 se v roku enega leta po izteku programa zaposli več kot 70-odstotkov vseh udeležencev. Zavod za zaposlovanje
Za aktivno politiko zaposlovanja lani 57 milijonov evrov, letos 93 milijonov evrov

Tisti, ki dela ne najdejo, ker njihova izobrazba, znanja in veščine ne ustrezajo potrebam delodajalcev, ki razpisujejo delovna mesta, se lahko vključijo v katerega od več programov aktivne politike zaposlovanja.

Ti so financirani tudi s pomočjo sredstev Evropskega socialnega sklada, kot pojasnjujejo na Zavodu, pa bodo v okviru sedanje finančne perspektive do leta 2020 nadaljevali z vrsto programov neformalnega izobraževanja, praktičnega usposabljanja in spodbud za zaposlovanje. "Odziv delodajalcev in brezposelnih oseb na vključevanje v programe APZ je pozitiven.  Odziv delodajalcev je razviden tudi  iz njihovega odziva na naša javna povabila,  ki smo jih bili v letu 2015 prisiljeni predčasno zapirati zaradi porabe sredstev," pravijo na Zavodu.

Programi aktivne politike zaposlovanja so sicer namenjeni zlasti mlajšim, starejšim, dlje časa brezposelnim in nižje izobraženim, pristojni pa skušajo tudi na ta način prispevati k večji uskladitvi ponudbe in povpraševanja na trgu dela. Programe zato sestavljajo skupaj z delodajalci glede na njihove potrebe in primanjkljaj na trgu dela. Z vključenostjo v te programe je tako mogoče dobiti izobrazbo ali se usposobiti za opravljanje določenega dela ali poklica. "S praktičnim usposabljanjem pri delodajalcih pa se lahko preizkusi ali usposobi za konkretno delovno mesto," pojasnjujejo na Zavodu za zaposlovanje.

V letu 2015 se je v programe aktivnega zaposlovanja vključilo 22.797 ljudi, med katerimi je bilo 13.383 žensk in 9.457 mladih, kar predstavlja 41,5 odstotka vseh vključenih. Za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja je bilo lani na voljo 57,1 milijona evrov.

Vključenost v različne oblike programov aktivnega zaposlovanja.
Vključenost v različne oblike programov aktivnega zaposlovanja. FOTO: Zavod RS za zaposlovanje

In kako uspešni so vsi ti programi?

Na Zavodu ocenjujejo, da med najuspešnejše programe v okviru ukrepa Usposabljanje in izobraževanje sodi program Usposabljanje na delovnem mestu, kjer se  že od leta 2011 v roku enega leta po izteku programa zaposli več kot 70-odstotkov vseh udeležencev.  Ta program je bil leta 2015 namenjen  mladim, ki so se lahko usposabljali 3 mesece, ter tudi drugim brezposelnim osebam, ki so bile vključene en mesec oziroma dva meseca, pojasnjujejo.

Povečuje se tudi uspešnost programov Institucionalnega usposabljanja, kjer v zadnjih letih pripravljajo "programe po meri" skupaj s potencialnimi delodajalci in izvajalci ter so namenjeni pridobitvi konkretnih znanj za konkretne delodajalce. Med zelo pomembne ukrepe na Zavodu prištevajo tudi program javnih del, v katere se vključujejo izključno dolgotrajno brezposelne osebe.

Letos načrtujejo, da bodo za programe aktivne politike zaposlovanja lahko namenili sredstva v višini 93,8 milijona evrov: "V te programe bomo vključevali predvsem mlade do 30 let ter dolgotrajno brezposelne osebe, osebe starejše od 50 let in osebe z največ dokončano osnovnošolsko izobrazbo. Tako planiramo programe Usposabljanje na delovnem mestu, Neformalno izobraževanje in usposabljanje, pa tudi subvencioniranje zaposlitve za dolgotrajno brezposelne osebe, osebe starejše od 50 let in osebe z največ dokončano osnovnošolsko izobrazbo."

Najdejo se tudi "iskalci" dela, ki tega pravzaprav ne želijo ...

Medtem ko večina brezposelnih želi čim prej najti zaposlitev, se seveda najdejo tudi takšni, ki imajo "drugačne cilje". V letu 2015 je tako Zavod prenehal voditi v evidenci 13.181 oseb  - zaradi kršitve obveznosti.

In kakšne so bile te kršitve? "Največ oseb smo prenehali voditi zaradi neaktivnosti pri iskanju zaposlitve, kršitev obveznosti iz aktivne politike zaposlovanja in odklonitve zaposlitve," pojasnjujejo.

Delo
Delo FOTO: Thinkstock

Podjetja bodo še naprej izkoriščala možnosti fleksibilnejših oblik zaposlovanja, kar se bo odrazilo v ohranjanju relativno visokega števila zaposlenih preko agencij za posredovanje dela. Umar

Kaj se nam na trgu dela obeta dolgoročno?

Umar v svoji jesenski napovedi napoveduje, da bo rast bruto domačega proizvoda v letu 2016 2,3-odstotna, prav tolikšna naj bi bila leta 2017.

Napovedujejo tudi, da se bo v prihodnjih dveh letih nadaljevalo okrevanje na trgu dela. Kot pišejo, se je okrevanje zaposlenosti leta 2015 okrepilo za 1,5  odstotka, število zaposlenih pa se je večinoma povečalo na račun zasebnega sektorja, kar naj bi se nadaljevalo tudi v letih 2016 in 2017, ko pričakujejo krepitev okrevanja zaposlenosti  za 1,1 in 0,9-odstotka.

Podjetja naklonjena "fleksibilnejšim oblikam zaposlovanja"

"Podjetja bodo še naprej izkoriščala možnosti fleksibilnejših oblik zaposlovanja, kar se bo odrazilo v ohranjanju relativno visokega števila zaposlenih preko agencij za posredovanje dela," napoveduje Umar.

Medtem v državnem sektorju povečanje zaposlenosti pričakujejo leta 2017, čeprav naj bi ta zaradi varčevanja še naprej ostajala skromna.

Umar ocenjuje, da bomo leto 2016 zaključili z okoli 108.000 brezposelnimi, leto 2017 pa z okoli 102.000 brezposelnimi, na te številke pa naj bi vplivalo okrepljeno zaposlovanje, manj brezposelnih zaradi stečajev, pa tudi generacije, ki bodo vstopale na trg dela, bodo manjše.

Ne obetajte si veliko višje plače

Še nekaj časa pa bo očitno trajalo, da se bodo boljši statistični podatki in optimizem odražali tudi v naših denarnicah, vsaj če gre verjeti napovedim Umarja. Tako za letošnje in prihodnje leto napovedujejo "umirjeno rast plač".

V zasebnem sektorju naj bi to umirjenost zaznamovale "težnje po stroškovni učinkovitosti", v javnem pa prizadevanja za konsolidacijo javnih financ. "V zasebnem sektorju pričakujemo umirjeno rast plač, ki bo zaostajala za rastjo produktivnosti dela, saj pričakujemo, da bodo podjetja še naprej stremela k ohranjanju konkurenčnega položaja, rast pa bo zadrževala tudi še vedno visoka brezposelnost," ocenjujejo. Na povprečno rast plač bo po napovedih Umarja vplival tudi učinek spremembe v strukturi zaposlenih zaradi povečanega zaposlovanja na nižje plačanih delovnih mestih. 

 

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (150)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

slovenskidelavec
16. 01. 2016 17.57
+4
Spet nakladanje saj je zaposlitev možna v državnih jaslih po vezah ali privat za hlapca.
soba666
14. 01. 2016 16.14
-1
Ali ve kdo, od kdaj mora brezposelna oseba plačati osn.zdr.zav. 22 eur plus dodatno 28, bolj me zanima osn.zav? Iskalec prve zaposlitve, torej brez izkušenj, kako do dela?
Cofar
11. 01. 2016 11.42
+1
Odsvetujem poklic PREVAJALEC :) Lep poklic, pogoji za delo pa.... hujši kot za šivilje na Kitajskem :)
tali?ni tom
10. 01. 2016 21.44
+1
drugače pa,za slovenskega delodajalca je slovenec predrag pa četudi bi mu ob dnevu plače prinesel ,delodajalcu seveda tisoč evrov! veliko "boljši" so kosovci,bosanski super delavci pa romuni,bolgari! ti so "boljši"!
Cofar
11. 01. 2016 11.46
+4
waco - s teboj se strinjam in se ne strinjam. Delo v Sloveniji je absolutno preveč preobremenjeno :) Naprimer: Če želim dobit neto plače 640 EUR, delodajalca v Sloveniji to stane 400 EUR. V Avstriji, če delavec dobi 1800 EUR neto, delodajalca stanejo prispevki 700 EUR. To so zneski brez dohodnine. Torej waco - delavec v Sloveniji je absolutno predrag in mu delodajalec tudi če bi želel, več kot toliko ne more dat. Na svetovnem in notranjem trgu imamo porazne končne cene. Vsi kupci zahtevajo čim ceneje. Torej imam v primerjavi z drugimi državami prednost da sicer delamo za manjše plače, vendar imamo ravno zaradi tega nekaj dela :) Toliko, da smo nad vodno gladino :) Da država živi :) kaj bo ko pride kaka nova kriza :) ne sprašuj :)
kaktus200113
11. 01. 2016 16.21
+0
Kosovci ne obstajajo, glede na mojo informiranost obstajajo samo Srbi in Albanci.
nora_ovca
10. 01. 2016 19.56
+11
Kdor nima vez, nima šans. So nam že na predavanjih predstavili statistiko, cca. 85-90% vseh zaposlitev je med poznanstvi, ostalih 10-15% pa preko razpisov. Bi se kar strinju, ker že dve let pošiljam prošnje, pa nevem, al pošta stalno založi kuverte, al zakaj ne duha ne sluha od nobenga?
Cofar
11. 01. 2016 11.47
-5
vse je odvisno kje delaš, kako delaš, za koga dela.... Poznam primere, ki so dobili v javni upravi službo takoj za nedoločen čas, brez vez :) ključno je bilo znanje, ki ga je oseba imela. Res pa je, da je vez in poznanstev preveč. Slovenija je itak premajhna in se ne moremo it prostega trga.
Viejo cabron
10. 01. 2016 15.26
+0
OBVESTILO ZA VSE DRŽAVLJANKE IN DRŽAVLJANE REPUBLIKE SLOVENIJE! DANES SEM PRESTOPIL SLO/AUT MEJO V GORNJI RADGONI IN NA MEJI SO ME ZAUSTAVILI IN KONTROLIRALI AVSTRIJSKI VOJAKI IN POLICIJA. ZAHTEVAM TAKOJ RECIPROČNI UKREP S STRANI NAŠE VLADE, SAJ SI TAKEGA PONIŽANJA V SKLOPU EVROPSKE UNIJE SLOVENCI NE SMEMO DOVOLITI!
tali?ni tom
10. 01. 2016 21.42
+5
za avstrijce si balkanec! kaj stokaš! za našo vlado pa hlapček ki je hlapček evropi! vlada pa je hlapček bruslju! torej!?
Cofar
11. 01. 2016 11.48
+4
PeterPan55 sem sam tudi že prestopil mejo, pa me kontrola ne moti. Nobenega ne švercam in naj kar gledajo :)
slovenskidelavec
10. 01. 2016 14.13
+8
Ne deluje pravna država, inspekcije itd zato se bo iskoriščanje nadaljevalo. Cerar je samo obljubljal več inspektorjev za delo, da je nategno narod.
ONniON
10. 01. 2016 10.22
+6
v skandinavskih državah, nizozemskem delavcev ni strah izgube službe, sindikati imajo tam veliko moč in je za delovna razmerja dobro urejeno, imajo nizko tveganje revščine, veliko boljše kot v sloveniji kjer si v vsakodnevnem stresu brez varnosti
Cofar
11. 01. 2016 11.50
+2
gongash
09. 01. 2016 21.30
+13
če si že natakar ali kaj podobnega greš to raje delat v nemčijo ali avstrijo, stroški skoraj enaki če ne hodiš okoli po restavracijah plača pa vsaj dvojna pa ena normalna pokojnina in nobenih nategov, tu pa nateg na vsakem koraku ali s strani javne uprave ali delodajalcev.
gongash
09. 01. 2016 21.31
+15
še begunci ki prihajajo z x kilometrov stran vejo da tu ni prihodnosti, te "pozitivne trende zaposlovanja" pa beležijo na račun tega da je pol mladih odšlo v tujino in nekaj so jih izpisali iz zavoda in to je to
Die einemaister
09. 01. 2016 15.53
+24
Zapomnete si " dok bilo je Tita, bilo je posla, žita i kredita" pa lahko toučete zdej cez in se izmisljujete kar ceste, resnia je ta, in nobena druga
kam51
11. 01. 2016 19.33
+2
To pa ni res, v času Titovega socializma so brezposelnost rešili tako, da so leta 1968 odprli meje in je 1.500.000 ljudi dobilo zaposlitev v zahodni Nemčiji.
nikhrast
15. 01. 2016 15.46
+1
Strezni se, ko je kredita zmanjkalo, smo pa bankrotirali, ni bilo denarja za bencin, kavo, banane..., čez mejo in v duty-free shops smo hodili.
mlamat
09. 01. 2016 15.42
+15
Prošnjo sem dal 8. novembra, na 1. razgovoru sem bil 30. novembra, naslednji teden imam razgovor za ožji izbor, Se vam to zdi normalno?
strel?ek47
09. 01. 2016 12.08
+13
naj Slovenski"domoljubi" vrnejo vse kar so vzeli in vložijo v razvoj države,to je to,a ne...
yokerxdinterfan
09. 01. 2016 12.00
+10
Za začetek nej naši vrli politiki spremenijo zakonodajo tako, da bojo tuji vlagatelji stali v vrsti, da bi vlagali v to državo, kot drugo nej pa manj obdavčijo plače, ter naj se ta razlika pozna pri delavcu
kol5
09. 01. 2016 11.07
+11
kol5 09.01.2016 11:04:05 general Majster nam je naredil veliko škode-- če bi sedaj vstal bi ga kap od sramu
the kop
09. 01. 2016 08.51
+5
bolje da si na socialki pa dobiš tistih 280 evrov kot pa da delaš kot vol za 600 evrov!
ONniON
08. 01. 2016 19.57
+36
v sosednji avstriji so pa letos vsem znižali dohodninske stopnje v okviru davčne reforme, najbogatejši milijonarji bodo pa plačevali 55 % davek , najnižja dohodnina se je znižala iz prejšnjih 36,5 % na 25 %, dohodki do 11.000 eur netto letno so bili do zdaj pa tudi vnaprej ostajajo neobdavčeni
majorb
08. 01. 2016 18.48
+41
v Sloveniji je tak, če imaš veze se službi reče PLAČANE POČITNICE, če imaš poznanstvo se službi reče DELO, če nimaš nič ŽAL VAS TRENUTNO NE POTREBUJEMO. Torej slovenci povežite se
ONniON
08. 01. 2016 17.29
+26
kaj nas čaka, nič kaj dobrega, čaka nas slabo plačano delo , posledično pa vse večja revščina, takšni so novodobni kapitalsitični časi, uživajte
ficfiric 1
08. 01. 2016 16.17
+22
Mah koga to spet farbajo..??...v sloveniji neko izboljsanje....haha...gkede na to da se strajkajo samo javni usluzbenci pol se vam res lepo pise...;-)
razocarani
08. 01. 2016 18.19
+3
kokicas
08. 01. 2016 16.08
+31
Dokler se ne razbremeni gospodarstva nebo nič bolje, oni lahko delajo statistike in raziskave, premetavajo številke v nedogled in kot vsakomesečno objavlja zavod in govori pozitivno, ko se potegne črta je stanje katastrofalno. Ker je obremenitev za delodajalca prevelika, toliko kot dobi delavec plače, toliko skoraj mora delodajalec plačati še državi na mesec, kakšnih novih velikih firm se ne odpira, če se ponuja delo se ga prek agencij ali da odpreš svoj sp. Agencija vemo, da so en velik nateg, tako kot študentski servisi, zakaj mora nekdo posredno služit zraven ?? Če pogledamo veliko jih dela prek študentskih servisov, ker samo tako dobijo kaj za delati, delodajalci to izkoriščajo, servisom je tudi fajn, državi pa tudi, čeprav je to najslabše možno delo, prav tako preko agencij in podobnih podaljševanj pogodbe kakšni tudi vsak mesec. Na drugi strani pa javna uprava je prevelika in tam, ko se nekdo spomni da nekaj ni v redu, stavka do preklica, s tem da izsili kar hoče, v realnem sektorju teh pravljic ni, konec dneva se ve koliko si naredil, tam pa ne,in upajmo, da bo kdaj kaj bolje s takimi ministri ,kot so sedaj Mrakova in podobni, k o pravijo, da so sprejeli ta in ta zakon, ter da se trudijo, to je mešanje megle leto za letom
yokerxdinterfan
09. 01. 2016 11.59
+3
Ampak vsak delodajalec hoče imeti 10 let iskušenj od nekoga ki diplomira med 22-24 letom