'Najpomembnejše je preživetje države'

Grški premier George Papandreu je v nagovoru v grškem parlamentu danes opozoril, da je v trenutkih, ko državo zaradi hude javnofinančne krize pretresajo tudi socialni nemiri, najpomembneje zagotoviti preživetje države. "Danes je najpomembneje preživetje države, to je naša rdeča nit," je v parlamentu dejal Papandreu.

"Ukrepi, ki jih moramo sprejeti, gospodarski ukrepi, so nujni za zaščito naše države, za naše preživetje, za našo prihodnost, da lahko stojimo trdno na svojih nogah," je dejal Papandreu. "To je patriotska odgovornost, ki jo bomo sprejeli ne glede na politične stroške," je še dodal.

V Grčiji se medtem krepijo socialni nemiri in protesti. Policija se je že v četrtek zvečer v Atenah s solzivcem spopadla z več sto protestniki, ki nasprotujejo strogim varčevalnim ukrepom države ter dogovoru z evroskupino in Mednarodnim denarnim skladom (IMF). Protestniki so se skušali prebiti do poslopja grškega finančnega ministrstva, spopadi med policijo in protestniki pa so izbruhnili tudi pred parlamentom.

Še večji protesti so napovedani za soboto, v sredo pa naj bi v državi potekala tudi splošna stavka. Papandreu je po noči nasilnih protestov sicer obljubil, da bo vlada poskušala zaščititi šibkejše skupine prebivalcev.

Med ukrepi zamrznitev plač in podaljšanje delovne dobe
Tiskovni predstavnik evropskega komisarja za denarne in gospodarske zadeve Amadeu Altafaj Tardio pa je danes dejal, da so pogajanja med predstavniki grške vlade ter Evropske komisije, IMF in Evropske centralne banke v Atenah prešla v sklepno fazo in da bi se lahko končala v 24 urah. Viri blizu pogajanj in grške vlade so ob tem dejali, da bi lahko komisija konec pogajanj oznanila v nedeljo zjutraj.

Dogovor, ki se sklicuje na vire pri pogajanjih, predvideva, da mora Grčija – če želi koristiti finančno pomoč evroskupine in IMF – v prihodnjih treh letih skupaj privarčevati 24 milijard evrov.

Grčija naj bi skladu z dogovorom v državnem sektorju za najmanj tri leta zamrznila plače, državnim uslužbencem in upokojencem naj bi ukinili 13. in 14. plačo oz. pokojnino, v državnem sektorju naj bi do nadaljnjega ustavili zaposlovanje, podaljšali naj bi tudi delovno dobo.

Se bodo odpovedali državni srebrnini?

Dogovor predvideva tudi zvišanje davkov – davek na dodano vrednost naj bi zvišali z 21 na 23 odstotkov, že tretjič letos pa naj bi zvišali tudi davek na tobak, alkohol in gorivo. Grčija se bo morala odpovedati tudi družinski srebrnini – državne deleže v podjetjih naj bi prodali, državna podjetja pa privatizirali. Zaprli ali združili naj bi bolnišnice, število mest in občin pa zmanjšali s 1300 na 340.

Evroskupina naj bi Grčiji v skladu z dogovorom v prvem letu zagotovila do 30 milijard evrov pomoči, IMF pa od 15 do 25 milijard evrov. Skupno naj bi Grčija po nekaterih ocenah v prihodnjih treh letih potrebovala od 100 do 120 milijard evrov posojil.

Zaradi visokega zneska pomoči, ki jo bo Grčija potrebovala v prihodnjih treh letih, med evropskimi državljani vlada vse večje nezadovoljstvo. Strahove ljudi so danes v Berlinu skupaj poskušali pomiriti finančni ministri Nemčije, Italije in Poljske. "Kriza, ki trenutno vlada, predstavlja (novo) priložnost, zato nisem tako pesimističen," je dejal nemški finančni minister Wolfgang Schäuble in dodal: "Evropa bo iz te krize izšla močnejša."

Državni dolg Grčije znaša okoli 300 milijard evrov. Atene morajo do sredine maja zbrati približno 11,5 milijarde evrov, za kritje dolga in proračunskega primanjkljaja pa bo Grčija letos potrebovala okoli 54 milijard evrov.

Dodatni udarec za Grčijo predstavlja odločitev ameriške bonitetne agencije Moody's, da zmanjša oceno za devet grških bank, med drugim za grško centralno banko. Kot so danes sporočili iz agencije, se bo grški bančni sistem zaradi dogodkov v minulih tednih soočil z velikimi izzivi, zaradi česar so morali spremeniti ocene bank. Moody's ob tem ne izključuje dodatnih znižanj ocen.