'Najhujše nas šele čaka'

Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Stojan Binder je dejal, da stavka dela javnega sektorja, ki je sicer za teden dni zamrznjena, ne škoduje vladi, proti kateri je uperjena, temveč gospodarstvu. "Vesel sem, da je te kalvarije vsaj začasno konec in pozivam pogajalski strani, da se dogovorita tako, da posledic ne bo čutilo gospodarstvo," je dejal.

Po Binderjevih besedah ne gre le za vprašanje izpolnjevanja stavkovnih zahtev za odpravo plačnih nesorazmerij po kolektivni pogodbi javnega sektorja. Gre za nerazumevanje razmer, za Slovenijo dveh hitrosti – od trga odvisni zasebni sektor in javni sektor, ki živi, kot da se jih problemi, s katerimi se sooča gospodarstvo, ne tičejo.

"Slovenijo je mogoče razumeti kot malo večje podjetje, kjer ne more biti dvoje vrst pravil, po katerih funkcionirata zasebni in javni sektor," poudarja Binder in kot dodaten problem izpostavlja upokojence, ki želijo deliti usodo uspeha z javnim sektorjem.

Binder zaradi stavke dela javnega sektorja sindikatom zasebnega sektorja zameri "tiščanje glave v pesek". "Sindikati zasebnega sektorja bi morali povzdigniti glas in opozoriti na razmere v gospodarstvu," je prepričan predsednik gospodarske zbornice.

''Krize v Sloveniji še ni konec''

Da gospodarska slika Slovenije ni taka, ki bi omogočala realizacijo iluzije, da je s stavkami mogoče doseči tisto, kar naj bi nam pripadalo, je opozoril generalni direktor GZS Samo Hribar Milič. "Slovenija ustvari premalo, da bi lahko realizirali zahteve po višjih plačah in drugih socialnih pravicah," je poudaril.

Hribar Milič kot neresnične zavrača trditve, da so razlike v distribuciji ustvarjenega tisto, kar dela Slovenijo nevzdržno za življenje. Kot pravi, so po podatkih EU razlike med plačami v Sloveniji med najmanjšimi v Uniji.

"V Sloveniji je bilo leta 2008 približno 2000 zaposlenih s povprečnim letnim prihodkov 150.000 evrov. To skupaj znese tri milijone evrov oziroma tri odstotke celotne mase plač. Če bi vsem omenjenim to vzeli, bi lahko vsem zaposlenim v Sloveniji plače povečali le za tri odstotke," je ponazoril Hribar Milič.

Kot poudarja generalni direktor GZS, se bomo v Sloveniji morali soočiti s tem, da ustvarimo premajhno dodano vrednost in da se soočamo z izgubo konkurenčnosti, tudi zaradi neustreznosti razvojnih politik. "Krize v Sloveniji še ni konec. Naša ocena je, da nas najhujše še čaka, in sicer zaradi razmer doma, ki so povezane z razmerami v gradbeništvu, z dogajanjem v Merkurju in z vrsto drugih oblik nasedlih razvojnih projektov," je zatrdil.

Tako Binder kot Hribar Milič upata, da si bodo glede stavke premislili tudi energetiki – splošna stavka v energetiki je sicer napovedana za 12. oktober. Kot poudarja Hribar Milič, gre za preveč spolitizirane in enostranske iluzije, kako je možno s pritiski rešiti določene probleme. "Pozivamo vse, da namesto rožljanja s stavkami in drugimi skrajnimi oblikami sedemo za pogajalske mize in tam odgovorno poiščemo možne alternative," je poudaril.

Tudi v UKC pozdravljajo zamrznitev stavke

Vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKCL) je izrazilo zadovoljstvo, da so sindikati in vlada dosegli korak naprej. Ob tem vodstvo UKCL upa, da bodo nadaljnja pogajanja med obema stranema potekala v korist zaposlenih kot tudi v korist stabilnosti javnih financ.

Znotraj UKCL so stavki uradno priključeni Sindikat KC, Sindikat sevalcev Slovenije in Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides. V času napovedane stavke, ki je do prihodnje srede po napovedi sindikatov zamrznjena, je delo sicer potekalo normalno. Sindikati so z vodstvom že ob nastopu stavke dosegli dogovor, da naj stavka poteka umirjeno in ne v škodo bolnikov. Isti dogovor bo veljal tudi v primeru ponovne organizacije stavke.