Nagrada za ekonomijo v roke Angležu in Fincu

Oliver Hart, rojen leta 1948 v Londonu, trenutno poučuje na Harvardski univerzi, Bengt Holmström, rojen leta 1949 v Helsinkih, pa na Inštitutu za tehnologije v Massachusettsu, znanem kot MIT. Obe univerzi se uvrščata v svetovni vrh.

Komisija se je odločila, da ju bo nagradila za njun prispevek k razvoju teorije pogodb - podajata namreč celotni okvir za analizo različnih vidikov pri sklepanju pogodb, na primer pri določanju plačil vodstvenih delavcev na podlagi rezultatov, malusov in soudeležbo pri raznih zavarovalnih pogodbah ter pri pogodbah o privatizaciji določenih dejavnosti javnega sektorja, poročajo tuje tiskovne agencije.

Njuna teorija je po oceni komisije izjemno pomembna za razumevanje vrste pogodb, ki jih uporabljamo v vsakodnevnem življenju, kot so na primer zavarovalne pogodbe ali pogodbe o zaposlitvi. "Novo teoretično orodje, ki sta ga razvila Hart in Holmström, je dragocen prispevek k razumevanju 'življenjskih' pogodb in institucij, pa tudi potencialnih pasti v pogodbah," so poudarili.

Hart in Holmström si bosta tako razdelila osem milijonov švedskih kron (okoli 831.000 evrov) vredno nagrado.

Lani je nagrado prejel škotski profesor Angus Deaton, in sicer za analizo potrošnje, revščine in blaginje.

Nagrada za ekonomijo tehnično ni Nobelova nagrada, saj v Nobelovi oporoki ni omenjena in se ne izplačuje iz njegove zapuščine, vendar pa se podeljuje na skupni slovesnosti z Nobelovimi nagradami. Ustanovila jo je švedska centralna banka, in sicer leta 1968.

V seriji letošnjih Nobelovih nagrajencev manjka samo še prejemnik nagrade za književnost - ta bo znan v četrtek. Letošnji nagrajence za medicino je Japonec Yoshinori Ohsumi, za fiziko David J. Thouless, F. Duncan Haldane in J. Michael Kosterlitz, za kemijo Jean-Pierre Sauvage, J. Fraser Stoddart in Bernard L. Feringa, medtem ko si je najpomembnejšo - za mir - letos prislužil kolumbijski predsednik Juan Manuel Santos za prizadevanja za dosego zgodovinskega mirovnega sporazuma v Kolumbiji.