Janša: Če Slovenija ne izvede fiskalnih ukrepov, so na kocki tudi kohezijska sredstva

Voditelji članic EU so pogajanja o evropskem proračunu za obdobje 2014-2020 končali brez dogovora. Proračunska usklajevanja naj bi vrh Unije nadaljeval decembra ali januarja.

Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je ocenil, da je dogovor možen v začetku 2013. Vrh EU je tako Van Rompuyu in predsedniku Evropske komisije Joseju Manuelu Barrosu podelil mandat, da v naslednjih tednih nadaljujeta pogovore s predstavniki članic.

Van Rompuy je opozoril, da morajo članice delati na proračunu zmernosti, saj trenutne razmere terjajo skrbnost in previdnost pri obračanju vsakega evra. Istočasno pa se Belgijec na čelu Evropskega sveta zaveda, da mora biti EU sposobna opraviti svoje naloge za evropske državljane.

Proračun mora biti po njegovih besedah zasnovan tudi v korist rasti, pri čemer zagotavlja, da njegov zadnji predlog za 15 odstotkov zvišuje sredstva za ukrepe za rast.

Kakšen je bil nov kompromisni predlog?

Njegov zadnji kompromisni predlog sicer glede na izhodiščni predlog Evropske komisije predvideva znižanje za 80 milijard evrov, glede na aktualni večletni okvir 2007–2013 pa gre za realno zmanjšanje v višini 20 milijard evrov oziroma dveh odstotkov.

Van Rompuy sicer predlaga, da naj proračun 2014-2020 znaša 972 milijard evrov ali 1,01 odstotka bruto nacionalnega dohodka EU.

Belgijec svari pred dramatiziranjem neuspeha vrha. Problematika je po njegovem mnenju tako kompleksna, da običajno ni dovolj le en sam poskus. Tako je bilo že tudi pri pogajanjih o trenutnem večletnem finančnem okviru.

Barroso: Pogovori so bili težki, a konstruktivni

Tudi Barroso je potrdil, da so bili pogovori zelo težki in kompleksni, a obenem tudi konstruktivni. Vpeljali so tudi več jasnosti glede pričakovanj in stališč posameznih članic.

Prvotni predlog Bruslja je po njegovem prepričanju nedvomno najboljši za interese Evrope in ustrezno ravnotežje med članicami, vendar pa v tej fazi ne odloča Evropska komisija, temveč članice in Evropski parlament.

Sam bo še naprej branil predlog komisije, a obenem se zaveda potrebe po kompromisu. Cena odsotnosti dogovora v predvidenih rokih bi bila namreč po njegovih besedah velikanska. Zato članice in predstavniki evropskih institucij iščejo kompromis, ki pa mora biti dostojen glede na cilje in naloge EU.

Prvič se namreč govori o realnih rezih v proračun EU in to v kontekstu povečanega članstva povezave in okrepitve pristojnosti EU. Ravno zato se je treba osredotočiti tudi na kakovost proračuna in ne le na njegovo višino, je dodal.

Van Rompuy ocenjuje, da so možni rezi v prvotni predlog proračuna na način, da se pri tem ne omejijo cilji Evropske komisije. Ne izključuje niti nadaljnjega zmanjšanja predlagane višine proračuna, vendar pa morajo biti dodatni rezi skrbno načrtovani.

Janša: Na kocki kohezijska sredstva

Če Slovenija ne bo izvedla obljubljenih fiskalnih ukrepov in strukturnih reform, so na kocki tudi evropska, kohezijska sredstva, je v Bruslju opozoril premier Janez Janša.

Gre za makroekonomsko pogojevanje v okviru proračuna 2014-2020, ki ga je Janša danes izrecno izpostavil. S preprostimi besedami to pogojevanje pomeni, da bo Unija članice, ki ne bodo izpolnjevale fiskalnih in reformnih ciljev, kaznovale z zamrznitvijo kohezijskih sredstev.

Možnost, da bo to makroekonomsko pogojevanje ostalo tudi v končnem predlogu, je po Janševih besedah treba vzeti resno ter zato še toliko bolj resno pristopiti k izvajanju reformnega programa in ukrepov, ki so domača naloga Slovenije že od 2009, ko se je znašla v postopku EU zaradi presežnega javnofinančnega primanjkljaja.

"Na kratko povedano to pomeni, da so ta evropska sredstva, za katera se sedaj pogajamo in ki bodo v naslednji finančni perspektivi po sklenitvi dokončnega sporazuma na voljo, opcija, ki pa se lahko državi, v tem primeru Sloveniji, odtegne, če ne bo spoštovala pravil igre, zmanjšala primanjkljaja in izvedla potrebnih reform," je opozoril premier.