Voditelji držav na Bledu: narašča moč ignorance, a nobena država ne more situacije rešiti sama

Zunanji minister Karl Erjavec je danes na Bledu ob začetku 11. Strateškega foruma Bled (BSF) izrazil pričakovanje, da bo tudi letošnji forum dober. Srečanja, kakršen je BSF, ki postaja pomemben regijski zunanjepolitični dogodek, so dobra priložnost za izmenjavo mnenj in usklajevanje določenih stališč ter iskanje skupnih rešitev, je dejal.

"Nenazadnje, če pride do nekaterih napetosti, skušamo tudi skozi ta srečanja te napetosti zmanjšati," je še dejal minister Erjavec. Strateški forum Bled je tako po njegovih besedah pomemben forum, kjer se srečujejo ministri, politiki, gospodarstveniki in druge osebe iz javnega življenja.

Izrazil je tudi veselje, da se bo letošnjega foruma udeležil tudi turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu, "glede na to, da je Turčija v tem trenutku ključna država za stabilnost v regiji in nenazadnje tudi za stabilnost v EU".

Kot je še pojasnil, je že turški minister za zadeve EU in glavni pogajalec Ömer Celik nedavno v Bratislavi na neformalnem srečanju z zunanjimi ministri držav članic EU povedal, da Turčija ostaja na evropski poti, da si želi dialoga in si želi približati Evropski uniji. Erjavec je izrazil pričakovanje, da bo tudi turški zunanji minister na torkovem dvostranskem srečanju potrdil ta stališča.

To je po besedah Erjavca zelo pomembno tudi z vidika stabilnosti v Evropi, zlasti tudi stabilnosti na Zahodnem Balkanu. "Že tako in tako vidimo, da so določene napetosti v regiji. V tem trenutku lahko pogledamo odnose med Hrvaško in Srbijo, razmere v Bosni in Hercegovini, politično napetost v Makedoniji. Nov migrantski val bi samo povzročil dodatno nestabilnost. Zato je izjemnega pomena, da Turčija ohranja evropsko pot, pa tudi da države članice EU podpremo ta dialog," je še dejal minister Erjavec ob začetku letošnjega BSF.

Voditelji na BSF iskali rešitve glede težav vodenja

Predsednika Slovenije in Hrvaške, albanski premier in predsednik kanadskega senata so danes na prvem panelu Strateškega foruma Bled (BSF) iskali rešitve za izzive, ki jih prinaša negotova prihodnost. V analiziranju težav, od migrantske krize do terorizma, so ugotavljali, da je sedanji način vodenja v težavah.

Slovenski predsednik Borut Pahor je opozoril, da je najprej treba nujno rešiti migrantsko krizo. Sicer bo to vplivalo na povezanost Evropske unije; če institucije EU ne bodo sposobne rešiti te krize, potem se bomo vrnili nazaj k nacionalnim politikam.

Če se bomo vrnili tudi k nacionalnim varnostnim politikam, bi to lahko postalo problematično, je opozoril Pahor in pozval tudi k večji aktivnosti Evropske komisije, Sveta EU in Evropskega parlamenta, pa tudi k novi konvenciji o prihodnosti EU.

Njegova hrvaška kolegica Kolinda Grabar-Kitarović je pozvala k povečanju strateških priprav in dolgoročnejšega načrtovanja. Politika mora znova prevzeti nadzor, je poudarila Grabar-Kitarovićeva, predsednik kanadskega senata George Furey pa jo je dopolnil, da morajo voditelji držav "stakniti glave skupaj" in reševati globalne probleme.

Albanski premier Edi Rama je izpostavil, da nobena država sama ne more reševati svetovnih problemov, pa čeprav ima še tako dobre ideje in načrte. "Slovenija sama v migrantski krizi ne more storiti ničesar," je dejal in pozval k "reformi mednarodnih institucij", da bi se bili sposobni spopadati z izzivi prihodnosti, od podnebnih sprememb do terorizma.

Rama je opozoril tudi na "naraščajočo moč ignorance" in pri tem izpostavil tako britansko odločitev za izstop iz EU - sam je to ocenil za čisto norost - pa tudi ideje republikanskega kandidata za predsednika ZDA Donalda Trumpa, da se bo priseljevanja iz Mehike rešil s postavitvijo zidu. Ignoriranje dejstev ni rešitev, je opozoril in menil, da je lahko za vse težave kriviti politiko, vendar pa je problem globlji.

Grabar-Kitarovićeva in Furey sta v boju s tovrstno "ignoranco", ki ustvarja tudi hvaležen teren za širjenje populizma, pa tudi nacionalizma, izpostavila pomen izobraževanja. Hrvaška predsednica je opozorila, da so mladi danes že v digitalnem svetu, tudi razmišljajo "digitalno", medtem pa je izobraževalni sistem še vedno "analogen", s tablo in kredo. "Prihodnost prihaja hitreje, kot smo pripravljeni," pa je dodal Pahor.

Predsednik kanadskega senata Furey je sicer menil, da je poglaviten problem terorizem, saj ustvarja strah, ta pa želje po zapiranju. A reševanje tega problema ni mogoče na nacionalni ravni, ampak zahteva globalen odgovor.

V razpravi so se dotaknili tudi odnosov med Zahodom in Rusijo, pri čemer se je iz občinstva oglasil tudi namestnik ruskega zunanjega ministra Aleksej Meškov. Menil je, da bo varnost v Evropi večja, če bo zaupanje večje, to pa bo mogoče vzpostaviti le, če se bodo spoštovala skupna pravila in mednarodno pravo.

Voditelj razprave, znani britanski novinar in komentator, pa tudi profesor Nik Gowing, mu je prigovarjal, da je bila vendarle Rusija tista, ki je z vkorakanjem na ukrajinski polotok Krim kršila pravila. A Meškov je odvrnil le, da je "do tovrstnega primera že prišlo v 90. letih na Balkanu" in s tem namignil na osamosvojitev Kosova.

Iz občinstva se je oglasil tudi generalni sekretar Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi Lamberto Zannier, ki je prav tako opisal probleme vodenja, s katerimi se sooča na čelu organizacije, ki med drugim nadzira krhko premirje na vzhodu Ukrajine. Opozoril je, da države nerade širijo razprave, pa čeprav bi to moralo biti v njihovem interesu.

Konec razprave voditeljev, tradicionalne prve razprave BSF, je potekal tudi v luči pozivov mladim, naj prevzamejo več odgovornosti, naj prenehajo zgolj kritizirati in se umikati, ampak spregovorijo in pokažejo, kakšne rešitve bi radi. Morda bi bilo zato tudi dobro, da prihodnje leto ta panel končno prevzamejo mladi, je zaključil Gowing.

Več dvostranskih srečanj

Erjavec je sicer pred začetkom BSF že opravil tudi prva dvostranska srečanja z visokimi udeleženci foruma. Sešel se je z zunanjima ministroma Kosova in Romunije, namestnikom ruskega zunanjega ministra ter predsednikom odbora za zunanjo politiko v egiptovskem parlamentu.

Kot so sporočili iz zunanjega ministrstva, je kosovski zunanji minister Enver Hoxhaj v pogovoru poudaril odločnost Kosova za nadaljevanje približevanja evro-atlantskim integracijam. Kosovo je zavezano tudi nadaljevanju dialoga s Srbijo in implementaciji v dialogu doseženih dogovorov. Hoxhaj je prepričan, da bo Kosovo kmalu uspelo rešiti tudi aktualno notranjepolitično razpravo in ratificirati demarkacijski sporazum, ki so ga sklenili s Črno goro.

Minister Erjavec je poudaril pomen razrešitve mejnih vprašanj pred nadaljnjo integracijo Kosova v EU, ki ga Slovenija odločno podpira. Od Kosova pričakuje zavzeto in pravočasno izpolnjevanje zavez. Ministra pa sta poudarila tudi interes za nadaljnji razvoj dvostranskih odnosov med državama, zlasti za okrepljeno ekonomsko sodelovanje.

Tudi Erjavec in njegov romunski kolega Lazar Comanescu sta podprla krepitev sodelovanja na vseh področjih, zlasti pa na gospodarskem. Ugotovila sta skladnost stališč o prihodnosti EU, migracij in odnosov s Turčijo, Erjavec pa je izrazil tudi podporo Romuniji pri njenih prizadevanjih za vključitev v schengensko in evrsko območje.

Namestnik ruskega zunanjega ministra Aleksej Meškov se je zahvalil za organizacijo dogodkov ob stoletnici Ruske kapelice. Poudaril je interes ruske strani za krepitev sodelovanja med državama tako na gospodarskem kot tudi na kulturnem in drugih področjih.

Ruska stran je zadovoljna z delovanjem ruskega kulturnega centra v Sloveniji in hkrati podpira odprtje slovenskega kulturnega centra v Moskvi. Erjavec pa je potrdil pomen političnega dialoga in nadaljevanje skupnih prizadevanj na ekonomskem področju, ki bi negativni trend v blagovni menjavi spremenile v pozitivnega.

Predsednik zunanjepolitičnega odbora v egiptovskem parlamentu Mohamed Orabi je ministru predstavil notranjepolitični položaj v Egiptu in pogled na aktualno dogajanje v regiji. Poudaril je pomen stabilnosti Egipta za celotno regijo, za kar so potrebne nove naložbe in oživitev gospodarstva, zlasti turizma. Z Erjavcem sta potrdila vzajemni interes za krepitev gospodarskega sodelovanja, čemur bo namenjen tudi načrtovani obisk predsednika republike Boruta Pahorja v Egiptu.