Facebookova katastrofa gre na sodišče

Ko je Facebook napovedal javno ponudbo delnic, so mnogi pričakovali izjemen uspeh, ne nazadnje je bila družba ocenjena na 104 milijarde dolarjev. A slabemu začetku je sledilo še slabše nadaljevanje, besni vlagatelji zato zdaj celo vlagajo tožbe.

Že pred tem so pred dnevi ameriški regulatorji sprožili preiskavo proti investicijski banki Morgan Stanley, ki je vodila prvo javno ponudbo delnic priljubljenega spletnega družbenega omrežja Facebook. Pojavil se je namreč sum, da je banka pred začetkom kotacije selektivno obveščala svoje stranke o tem, da naj bi bila rast prihodkov družbe Facebook nižja, kot so kazale predhodne napovedi.

V času, ko se je Facebook že intenzivno pripravljal na kotacijo delnic na borzi, je Morgan Stanley večjim strankam nepričakovano sporočil negativno novico v zvezi s podjetjem. Analitik banke Scott Devitt je namreč znižal napoved rasti prihodkov podjetja, opozorilo pa je prišlo le malo pred velikim dnevom za Facebook.

Analitiki pojasnjujejo, da je bilo znižanje napovedi za številne velik šok, ki je vodil k premisleku o nakupu delnic. Ta novica bi lahko bila vzrok tudi za precej šibek nastop Facebookovih delnic v prvih dneh kotacije. Njihova vrednost se je namreč v prvih dneh trgovanja znižala za več kot 18 odstotkov.

V Morgan Stanleyju so se za revizijo napovedi rasti prihodkov odločili, potem ko je Facebook 9. maja dopolnil prospekt, ki ga je vložil pri ameriški komisiji za nadzor borze (SEC). V dopolnilu je podjetje izrazilo previdnost zaradi hitrega prehoda uporabnikov na mobilne naprave. Mobilno oglaševanje namreč za zdaj ponudnikom ne zagotavlja prihodkov, ki bi jih želeli.

Na podlagi dopolnila naj bi svoje ocene spremenili tudi banki JPMorgan Chase in Goldman Sachs, ki sta prav tako sodelovali pri prvi javni ponudbi delnic, a v nekoliko manjši vlogi. Pri Morgan Stanleyju je Devitt napoved prihodkov za letošnje leto z več kot pet milijard dolarjev znižal na 4,85 milijarde. Katere stranke so iz banke o tem obvestili, ni znano. Dogajanje sedaj preučujeta SEC ter ameriška agencija za nadzor nad finančno industrijo.

Facebookova prva javna ponudba delnic velja za največjo prvo javno ponudbo v tehnološkem sektorju do zdaj in za eno največjih javnih ponudb delnic kakšnega ameriškega podjetja do zdaj.

Sicer so v začetku trgovanja delnice, ki so jih ponudili po 38 dolarjev, nekoliko pridobile in se gibale okrog 40 dolarjev, nato pa trgovanje sklenile pri 38,23 dolarja. V naslednjih trgovalnih dneh so izgubljale in trgovanje v torek zaključile pri 31 dolarjih.

Kot kaže, pa se bo zdaj z borze boj za to, kdo je kriv za Facebookov neslavni borzni potop, preselil na sodišče. Delničarji, ki trdijo, da so Zuckerberg in banke, ki so že v preiskavi, prikrivali slabše napovedi vse do zadnjega trenutka, so na okrožnem sodišču na Manhattnu vložili tožbo proti šefu Facebooka Marku Zuckerbergu, podpredsedniku družbe Davidu Ebersmanu, vodji financ družbe Davidu Spillaneu in članom upravnega odbora Marcu Andreessenu, Erskinu Bowlesu, Jimu Breyerju, Donaldu Grahamu, Reedu Hastingsu in Petru Thielu ter finančnim ustanovam Morgan Stanley, JPMorgan Chase, Goldman Sachs, Merrill Lynch in Barclays Capital.

Ločena tožba pa je bila vložena tudi proti Nasdaq OMX Group. Borza naj bi bila kriva malomarnosti, saj se je trgovanje s Facebookovimi delnicami zaradi tehničnih težav začelo pozneje, kot je bilo predvideno, pozneje pa je tudi le delno delujoč sistem več ur zamujal s pošiljanjem potrditev nakupov.