Bonitetna hiša Moody's je oceno državnega dolga Slovenije znižala z A1 na A2 z negativnimi obeti, kar pomeni, da Sloveniji grozi novo znižanje ocene. Poleg Slovenije so bonitetno oceno znižali še petim državam EU – Italiji, Portugalski, Španiji, Malti in Slovaški –, kot razlog pa navedli nezanesljivost glede institucionalnih reform v evrskem območju in šibke makroekonomske obete celotne regije.
Moody's je sprejel še odločitev glede bonitetnih ocen Avstrije, Francije in Velike Britanije. Te države so vse obdržale bonitetno oceno Aaa, a je agencija obete spremenila iz stabilnih v negativne.
Sloveniji je Moody's znižal bonitetno oceno državnih obveznic v domači in tuji valuti. Pri tem so strokovnjaki agencije izpostavili tri razloge za znižanje. Prvi je negotovost glede institucionalnih reform v evrskem območju in šibki makroekonomski obeti v Evropi, ki bodo še dodatno vplivali na že sedaj šibko zaupanje trgov.
Tudi Moody's tako kot drugi dve veliki bonitetni hiši izraža zaskrbljenost zaradi stanja slovenskega bančnega sistema. Tako je bonitetno oceno na državni dolg agencija znižala tudi zaradi tveganj morebitnih šokov za slovenske javne finance, še posebej zaradi možnosti, da bo morala država z javnimi sredstvi podpreti banke.
Tretji razlog za znižanje je dejstvo, da bo na majhno in odprto slovensko gospodarstvo močno vplivala počasnejša gospodarska rast evropskih partneric, vlada pa bo s tem postavljena pred velik izziv za dosego srednjeročnega načrta fiskalne konsolidacije. Obeti so negativni zaradi možnosti dodatnega poglabljanja dolžniške krize v evrskem območju.
Razlog znižanja je šibko gospodarsko stanje
Slovenija se letos že tretjič srečuje z znižanjem bonitetne ocene. Fitch je 27. januarja znižal bonitetno oceno petih držav evrskega območja, med njimi tudi Sloveniji. Takrat je Sloveniji bonitetno oceno za dolgoročni dolg v domači in tuji valuti znižal z dotedanje AA- na A. Znižanje dolgoročnih možnosti za Slovenijo za dve stopnji je Fitch utemeljil z zunanjimi vplivi, ki jih je deležna Slovenija kot članica evroobmočja, in z nadaljnjim poslabšanjem razmer v slovenskem bančnem sektorju.
Še pred tem pa je 13. januarja bonitetna agencija S&P znižala bonitetno oceno devetim evropskim državam, med njimi tudi Sloveniji. Ocena Sloveniji je padla za eno stopnjo, z AA- na A+, vendar z negativnimi obeti za naprej, kar pomeni, da se lahko ocena v prihodnje še zniža.
Slovenija je bila sicer že konec lanskega leta deležna znižanja bonitetne ocene pri bonitetni agenciji Moody's, ki je med razlogi navedla negotovost za državni proračun zaradi bančnega sektorja, večje srednjeročno tveganje za gospodarsko rast, ki naj bi bilo posledica večjih fiskalnih omejitev v evrskem območju, in tudi nestabilno politično situacijo, kar da bi odložilo sprejemanje gospodarskih in fiskalnih ukrepov.
Nižja bonitetna ocena sicer lahko pomeni dražje zadolževanje tako države kot gospodarstva in prebivalstva.
Masten ključne razloge za znižanje ocene vidi v "agoniji s sestavo vlade"
Ekonomist Igor Masten ključne razloge za znižanje slovenske bonitetne ocene vidi v "agoniji s sestavo vlade" ter izredno slabih gospodarskih kazalcih. "Slovenija je v krizi zabeležila nadpovprečen padec in podpovprečno okrevanje, prav tako pa je pod povprečjem slovenska gospodarska dinamika," je poudaril.
Slovenija je v zadnjem času sicer povečala zadolženost, zato bi pričakovali tudi izboljšanje gospodarskih kazalcev, je pojasnil Masten. "Pričakovali bi, da se bo povečanje zadolženosti poznalo na slovenski gospodarski rasti, vendar pa se to ni zgodilo," je poudaril.
Nova vlada do zdaj razen predvolilnih in koalicijskih obljub še ni predstavila konkretnejših ukrepov, je dejal Masten. "Lahko je reči, da bomo prenehali z zadolževanjem, vendar pa to v proračunu še ni vidno," je poudaril.
SBI TOP na novi najnižji ravni
Na Ljubljanski borzi je indeks blue chipov SBI TOP današnje trgovanje končal pri vrednosti 568,66 točke, kar je 0,12 točke oz. 0,02 odstotka manj kot v ponedeljek. Indeks je tako pristal na novi najnižji ravni v zgodovini. Najbolj so se pocenile delnice Nove Kreditne banke Maribor (NKBM), in sicer za skoraj tri odstotke.
Evropske borze z manjšimi padci
Osrednje evropske borze so dan zaključile z manjšimi padci tečajev, odločitev bonitetne hiše Moody's o znižanju bonitetne ocene pa očitno vlagateljev ni bistveno presenetila. V luči koraka bonitetne agencije in nadaljevanja negotovosti glede nove pomoči Grčiji je evro nekoliko izgubil v primerjavi z dolarjem.
Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 se je znižal za 0,22 odstotka in končal pri 2486 točkah.
Frankfurtski indeks DAX je izgubil 0,15 odstotka in končal pri 6728,19 točke, pariški indeks CAC 40 je zdrsnil za 0,26 odstotka, na 3375,64 točke, londonski indeks FTSE 100 pa za 0,10 odstotka, na 5899,87 točke.
Indeks SMI na borzi v Zürichu je šel navzdol za 0,22 odstotka, na 6163,82 točke, indeks FTSE Italia All-Share na borzi v Milanu pa je v luči spodbudne izdaje italijanskih državnih obveznic celo pridobil 0,19 odstotka in končal pri 17.445,17 točke.
V rdečem območju sta medtem zaključili tudi borzi v Budimpešti in na Dunaju. Indeks BUX na budimpeški borzi je izgubil 0,76 odstotka in končal pri 19.046,83 točke, indeks ATX na borzi na Dunaju pa celo 1,39 odstotka, dan pa je sklenil pri 2175,71 točke.
Tudi na osrednjih borzah na Balkanu so se delnice v povprečju pocenile. Beograjski Belex je končal z 0,29-odstotnim padcem oz. pri 539,79 točke, zagrebški indeks Crobex pa je zdrsnil za 0,90 odstotka, na 1746,93 točke.
KOMENTARJI (587)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.