Včeraj je odjeknila novica, da nam je bonitetna agencija Moody's znižala kreditno oceno za eno stopnjo, in sicer z Aa3 na A1. To so storili zato, ker bo morala Slovenija verjetno dodatno dokapitalizirati največje slovenske banke in s tem obremeniti proračun. Povečujejo se tudi tveganja za Slovenijo zaradi krize v območju evra, ocenjujejo v Moody's in dodajajo, da so tudi napovedi negativne.

To je novo znižanje bonitetne ocene Slovenije pri agenciji Moody's v zadnjih treh mesecih. Bonitetna hiša je namreč 23. septembra že znižala oceno za državne obveznice z Aa2 na Aa3. Že tedaj je posvarila tudi pred možnostjo novega znižanja bonitete.

Moody's je Sloveniji znižal bonitetno oceno. (Foto: Reuters)

Za znižanje kreditne ocene Slovenije so se pri Moody's odločili predvsem zaradi nadaljnjih tveganj in negotovosti za slovenski proračun, ki jih predstavlja bančni sektor. Kot ocenjujejo, skupna sredstva slovenskih bank predstavljajo približno 136 odstotkov slovenskega bruto domačega proizvoda, "kar je relativno veliko glede na druge sisteme v Vzhodni Evropi".

Pri Moody's ocenjujejo, da bodo slovenske banke ob nadaljevanju krize, slabitev kapitala in slabšanja donosov potrebovale več, morda celo veliko pomoči države. V agenciji tudi napovedujejo, da se bo položaj ob šibki rasti v letih 2011 in 2012 ter ob možnosti recesije še poslabševal. Zato so danes znižali tudi bonitetne ocene za štiri slovenske banke – Novo Ljubljansko banko (NLB), Novo Kreditno banko Maribor (NKBM), Abanko Vipa in SID Banko.

Kot ocenjujejo, se bo delež slabih kreditov v največjih bankah do konca naslednjega leta povečal že na 20 odstotkov. Država pa bo morala v naslednjih letih v bančni sektor nameniti od 2 do 8 odstotkov BDP, menijo.

Druga pereča zadeva, zaradi katere so se pri Moody's odločili za znižanje bonitetne ocene Sloveniji, je porast srednjeročnih tveganj za gospodarsko rast "malega in zelo odprtega slovenskega gospodarstva", ki bodo rezultat vse večjih fiskalnih restrikcij v območju evra. To bo vplivalo na dohodke izvoznikov in tudi bank, s tem pa bo to zelo verjetno povzročilo dodatne izzive Sloveniji pri zmanjševanju državnega dolga, menijo.

Pri tem so opozorili tudi na nestabilno politično situacijo in na "trenutno nejasne politične večine" za sestavljanje vladne koalicije, kar bi lahko še dodatno zakompliciralo in odložilo sprejemanje gospodarskih in fiskalnih ukrepov.

Tretji večji razlog za znižanje ocene predstavlja tudi kriza v območju evra in zagotavljanje finančnih sredstev za reševanje skupne valute. Kot opozarjajo, zelo nestabilna situacija na evropskih finančnih trgih predstavlja dodatna tveganja tudi za države z majhnimi jamstvi, kot je Slovenija.

Prav tako pri Moody's niso optimistični glede prihodnosti za Slovenijo. Napoved gibanja je negativna, bi pa pomagale vse gospodarske in fiskalne politike, ki bi bile podlaga za znatno in trajnostno izboljšanje proračunskega stanja, torej če bi prišlo do proračunskega presežka, s čimer bi začeli zmanjševati zadolženost, so zapisali v obrazložitvi.

Preberite tudi: Bonitetna hiša Moody's je naši sosedi Avstriji podelila najvišjo bonitetno oceno, saj se država lahko pohvali s primerno raznolikim gospodarstvom, nizko stopnjo brezposelnosti in krepkim finančnim stanjem. Oktobra je bilo v Avstriji brez dela 4,1 odstotka prebivalcev.

Janković meni, da je znižanje upravičeno

Najverjetnejši mandatar za sestavo vlade Zoran Janković meni, da je glede na trenutno politično nestabilnost v Sloveniji znižanje bonitetne ocene upravičeno, prvi protiudarec znižanju pa je po njegovem mnenju sprejetje interventnega zakona. "Če bomo tako nadaljevali in imeli strokovno vlado, bo to prvi korak za dvig bonitete in prvi korak za urejanje odnosov pri nas," je zatrdil Janković, ki meni, da je sprejem interventnega zakona dober signal za vse.

Janković sicer ne ve, kaj bi se pri konstituiranju vlade lahko še zakompliciralo. "Smo pred zaključkom, takšnim ali drugačnim," je dejal in ocenil, da lahko vodi vlado, ki je učinkovita in jo sestavljajo strokovni ljudje. "Glede na predloge, ki sem jih dobil v pogovoru s posameznimi strankami, mislim, da bi to lahko bil strokoven tim, s katerim si želim delati in ki bi lahko z mano tudi delal," je povedal. Pravi tudi, da je oko agencije Moody's zelo strogo. "Včasih se sprašujem, ali se agencija, ko znižuje boniteto vsem državam v Evropi, zaveda, da s tem prispeva še k večjemu neravnovesju".

Zoran Janković (Foto: Reuters)

Stranke se strinjajo, da je razlog politična nestabilnost

Odzvale so se tudi nekatere druge parlamentarne stranke. V SDS ocenjujejo, da je nižja bonitetna ocena posledica tega, da ni bilo učinkovitih ukrepov na področju financ in gospodarstva. Potrebno bi bilo sprejeti ukrepe tako za aktiviranje gospodarstva kot za obvladovanje javnih financ. Teh ukrepov doslej ni bilo, so zapisali v SDS.

V SD menijo, da je ocena nižja zaradi nesprejetih že pripravljenih reformnih ukrepov in negotove politične situacije, ki smo ji priča sedaj. Pravijo, da Slovenija čim prej potrebuje novo vlado. V Listi Virant pa menijo, da so glavni razlogi stanje javnih financ, slabe gospodarske napovedi in neizvedene reforme. V NSi opozarjajo na to, da bo zadolževanje dražje in so prepričani, da je politična nestabilnost tista, ki je privedla do znižanja ocene.

Finančno ministrstvo odgovarja

Ministrstvo za finance v zvezi s prvim očitkom glede velikosti bančnega sistema poudarja, da Banka Slovenije v zadnjem Poročilu o finančni stabilnosti, navaja, da je povprečen delež bilančne vsote bank v BDP v evro območju leta 2009 znašal 333 odstotkov, v državah EU pa 357 odstotkov, kar je občutno več od slovenskih 136 odstotkov. Na ministrstvu poudarjajo, da je vprašanje dokapitalizacije trenutno aktualno le pri največji slovenski banki. Druga državna banka je nedavni obremenitveni test EBA uspešno prestala, dodajajo.

Glede drugih očitkov ministrstvo za finance poudarja, da vlada in državni zbor ravno v tem tednu izvajata aktivnosti, ki bodo omogočile sprejetje interventnih ukrepov za leto 2012 še pred koncem letošnjega leta, kar bo zajezilo javno porabo v prvi polovici prihodnjega leta.

Izboljšanja še ni na vidiku

Da je znižanje bonitetne ocene posledica neurejenih političnih razmer, se strinjata tudi ekonomista Sašo Polanec in Bogomir Kovač. Prvi opozarja na neprodajo Mercatorja, s katero bodo državni akterji bankam povzročili velike kapitalske izgube, drugi pa izpostavlja odsotnost konkretnega načrta za rešitev fiskalnih težav.

Polanec pravi, da Slovenija pošilja signal, da se država ne namerava umakniti iz gospodarstva. Glede neprodaje Mercatorja pojasnjuje, da gre za veliko kapitalsko izgubo, "ki jo bodo povzročili ministrstvo za finance, agencija za upravljanje kapitalskih naložb in drugi akterji, ki želijo preprečiti prodajo Mercatorja."

To po njegovih besedah v zadnjem času najbolje odraža, kako se stvari pri nas odvijajo. Istočasno imamo problem z oblikovanjem vlade, (pre)pozno je bil sprejet interventni zakon, pokojninske reforme ni na vidiku. "Medtem ko se 'hecamo', bodo oni prilagodili bonitetne ocene. Prej ko jih bodo popravili, bo spet trajalo," je poudaril.

Bogomir Kovač (Foto: Aljoša Kravanja)

Tudi Kovač izpostavlja, da so slovenske banke v težavah predvsem z vidika poslov, ki jih imajo na posameznih področjih, zlasti gradbenem, in propada cele vrste podjetij. "Težave so z relativno visokimi zadolžitvami celotnega podjetniškega sektorja in banke so v precejšnjih težavah, kako priti do novih finančnih sredstev," pravi.

Kar zadeva bonitetno oceno pa je znižanje po mnenju Kovača tudi rezultat tega, da je Slovenija tri mesece v precejšnji politični krizi. "Bile so izredne volitve, nimamo zelo jasnega načrta, kako fiskalno sanirati slovenske razmere v letu 2012," izpostavlja. Prepričan je, da daje Slovenija vtis, da ne obvladuje razmer.

"Če bi spremenili razmere, če bi prišli čim hitreje do čim bolj stabilne vlade, do čim bolj natančnega načrta fiskalnega prestrukturiranja, če bi tako ali drugače javno sporočali, kako bi rešili bančni trg, bi zaustavili drsenje bančnih ocen," je menil Kovač, ki zaključuje, da izboljšanja za zdaj še ni na vidiku.