MK: Prevzem Večera je bil nezakonit

Po zakonu o medijih mora dati namreč ministrstvo za kulturo soglasje k pridobitvi več kot 20-odstotnega lastniškega ali upravljavskega deleža v medijih. Vsi pravni posli, ki pa se sklenejo v nasprotju s to določbo, pa so nični, pravijo na ministrstvu, kjer zatrjujejo, da v tem mandatu Delu tudi niso dajali nikakršnih obljub, da bodo lahko svoj delež v Večeru povečevali.

Sicer pa so iz časopisne hiše Delo na ministrstvo za kulturo že pred časom poslali prošnjo za povečanje lastniškega deleža v Večeru, a je slednje prošnjo zavrnilo. V ministrstvu namreč ugotavljajo, da gre pri povečanju deleža za dokončno monopolizacijo medijskega prostora v Sloveniji in za “vsakomur očitno protizakonito ravnanje“. Delo je 9. julija 2007 prvič  zaprosilo za izdajo soglasja za povečanje deleža v Večeru. Takrat pa so na ministrstvu ugotovili, da bi Delo s tem ustvarilo prevladujoč položaj na trgu, saj bi število izvodov njegovih dnevnikov preseglo 40 odstotkov vseh prodanih izvodov splošno informativnih tiskanih dnevnikov, ki izhajajo trikrat tedensko – skupaj z Večerom bi jih imela 72,95 odstotka. Zato ministrstvo soglasja ni dalo.

Vse podatke pa so iz ministrstva po nakupu predali agenciji za trg vrednostnih papirjev, uradu za varstvo konkurence, upravi kriminalistične policije, komisiji za preprečevanje korupcije in vrhovnemu državnemu tožilstvu. Od teh institucij pa pričakujejo, “da bodo ukrepale v skladu s svojimi pristojnostmi".

Tudi novinarji menijo, da je prodaja sporna

Oglasili pa so se tako iz aktiva in sindikata Večera, ter iz DNS, ki sicer menijo, da lastnik lahko prodaja imetje po mili volji, a mora ob tem spoštovati zakonodajo in to storiti transparentno. Menijo, da v primeru prodaje Večera ni bilo tako. Opozorili pa so, da o prodaji zaposleni povečini niso bili niti obveščeni.

Po njihovem so „na potezi“ bodoča vlada in drugi organi pravne države, ki morajo ugotoviti, ali je bil prevzem legalen in legitimen; po mnenju neredkih poznavalcev medijskega prostora ni bil, navajajo. Opozorili so, da dnevnik Večer "ni kompatibilen z dnevnikom Delo, saj sta na medijskem trgu nesporno konkurenta in torej gospodarska računica za obstoj obeh časopisov ni prav jasna“. Menijo tudi, da kažejo lastniki ignorantski odnos do bralcev in zaposlenih.

Hkrati pa tudi opozarjajo na skrb, da bi napovedane poslovne sinergije s prevzemnikom vodile tudi v odpuščanja.

Na nakup deleža v Večeru se je odzval tudi poslanec SD Matevž Frangež. Meni, da bi pristojne institucije in javnost morala kritično presoditi skladnost povečanja lastništva Dela v Večeru z medijsko zakonodajo. Kot je dejal, je že združitev poslovne in uredniške funkcije v časopisni družbi Večer je naletela na kritičen odziv javnosti in novinarjev znotraj in izven časopisne hiše. “Večer je hrbtenica novinarskega prostora Maribora in celotne severovzhodne Slovenije,“ ravno zato je še toliko bolj nujno, da se pristojne institucije na nakup deleža odzovejo, še pravi.

Spomnimo

Časopisno-založniška družba Delo, ki je imela doslej v lasti nekaj manj kot 20 odstotkov Večera, je v ponedeljek kupila še 151.608 delnic oziroma 59,25-odstotni lastniški delež družbe ČZP Večer, istega dne pa je bil prenos delnic tudi vpisan v centralni register KDD. Kolikšna je bila cena, na Delu ne želijo razkriti. Zatrdili so, da je imela družba Delo za nakup 20-odstotnega deleža v Večeru soglasje ministrstva za kulturo "in hkrati tudi zagotovilo takrat pristojnih na ministrstvu, da bo lahko svoj delež v Večeru še povečevala". Iz uprave Dela so tudi sporočili, da bodo na uradu za varstvo konkurence priglasili koncentracijo. Če bi se urad z nakupom strinjal, pa menijo, da dodatnega dovoljenja ministrstva za kulturo ne potrebujejo.