Minimalna plača po novem: so predlogi delodajalcev zakoniti ali ne?

Novo leto prinaša hkrati dvig in nov način obračunavanja minimalne plače. Ta se bo dvignila na 700 evrov neto, hkrati pa bodo iz nje izvzeti dodatki za delovno dobo, delovno in poslovno uspešnost ter za težje delovne pogoje. 

Pomembno spremembo pa prinaša tudi novo leto 2021. Od takrat dalje se bo za izračun minimalne plače uporabljala formula, da mora najnižji prejemek za polni delovni čas za 20 odstotkov presegati izračunane minimalne življenjske stroške. Hkrati so določili tudi zgornjo mejo minimalne plače, ki ne bo smela biti višja od 140 odstotkov minimalnih življenjskih stroškov.

Na prvi pogled so vse to dobrodošle spremembe za zaposlene. Pa je res tako? 

Nasvet zaposlenim: še posebej februarja podrobno preglejte plačilne liste

Na svobodnih sindikatih (ZSSS) zaposlene opozarjajo, naj bodo januarja, predvsem pa februarja, še posebej pozorni na svoje plačilne liste. "Naj res vsak preveri, ali je najnižja izplačana plača minimalna plača in ali so iz minimalne plače izvzeti vsi dodatki," je opozorila predsednica ZSSS Lidija Jerkič. In kako to storiti? Najlažje tako, da se primerja decembrsko in januarsko plačilno listo. 

Jerkičeva je ob tem spomnila, da so v javnosti zaokrožila navodila gospodarske zbornice (GZS) delodajalcem, kako naj bodoča izplačila čim bolj znižajo. "Preprečili bi radi spoštovanje navodila GZS, ki implicitno vsebuje nezakonito napotovanje na to, da se določeni dodatki vključujejo v osnovno plačo, zlasti tisti, ki jih kot take sploh ni mogoče vključevati," je dejala.

Delodajalec naj ne izplačuje delovne uspešnosti, dodatek za delovno dobo naj vključi v osnovno plačo, tiste dodatke, ki jih ne more znižati drugače, pa naj zniža na najnižjo možno raven, je Jerkičeva povzela nekaj nasvetov delodajalcem. Gre za nezakonite prakse, zato sindikati razmišljajo tudi o vlaganju kazenskih prijav. 

Gospoarska zbornica delodajalcem predlaga kršenje zakona, sodna praksa pa kaže, da v primeru tožb na sodiščih nimajo možnosti za zmago, je izpostavil tudi predsednik KSS Pergam Jakob Počivavšek. Na GZS obtožbe, da delodajalce napeljujejo na kršenje zakona, zavračajo. Njihov odziv si preberite v nadaljevanju članka. 

Ko ni več razlike med plačo poslovodje in prodajalca

"Imam informacije, da želijo delodajalci stimulativne dodatke čim bolj oklestiti, dodatek za delovno dobo pa vključiti v osnovno plačo," je na isto temo nadaljeval Anton Rozman (Sindikat tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije Slovenije) in dodal, da bo to vodilo v "uravnilovko". Z drugimi besedami: med plačami delavcev, ki opravljajo različno zahtevna in različno odgovorna dela, praktično ne bo več razlik. 

Rozman je navedel primer podjetja, kjer priznavajo, da bo plača poslovodij po novem  izenačena s plačami prodajalcev, "kar definitivno ni sprejemljivo, vendar vodstvo podjetja trdi, da nimajo nekega manevrskega prostora".

Da v podjetjih lahko zdaj pričakujemo "uravnilovko", meni tudi Saška Kiara Kumer (sindikat prometa in zvez), a to, po njenem, ne kaže na težave z definicijo minimalne plače, ampak kaže na to, da so plače prenizke in bi jih bilo treba dvigniti. "Človek, ki dela s polnim delovnim časom, ne sme biti pod ravnjo dostojnega preživetja. Žalostno je, da tega niso uvideli delodajalci, ampak je morala z zakonom to predvideti država," je poudarila.   

Kaj odgovarjajo na gospodarski zbornici?

Na GZS, kot že omenjeno, zanikajo, da s svojimi nasveti delodajalce napeljujejo k nezakonitemu ravnanju. Jim pa poskušajo pomagati v izjemno zahtevni situaciji, v kateri so se znašli, je povedala generalna direktorica GZS Sonja Šmuc. 

"Podjetja so se znašla v zelo zahtevni situaciji. V kolikor bi v celoti sledila razmerjem, ki jih prinaša sprememba zakona o minimalni plači, skozi celotno tarifno lestvico, bi se masa plač v podjetjih dvignila za 50 do 60 odstotkov. Če izvedejo samo delno prilagoditev, torej da nekoliko ublažijo veliko uravnilovko, kateri bodo podjetja izpostavljena, govorimo o 15 do 20 odstotkov mase plač," je opozorila. "Vsak od nas si zna predstavljati, kaj pomeni, če se ti za 20 odstotkov čez noč dvgnejo življenjski stroški. Marsikatera družina bi v takšni situaciji res težko preživela in v takšnih razmnerah so sedaj tudi številna podjetja," je ponazorila. 

Zato, je nadaljevala, so pripravili priporočila, kaj lahko naredijo na lastni in kaj na kolektivni ravni. "Nič, kar smo zapisali in priporočili, ni v neskladju z zakonodajo," je poudarila in dodala, da si želijo nadaljevati s socialnim dialogom. 

Osnovo priporočilo je usmerjeno na kolektivna pogajanja dejavnosti, je povedala ena od oblikovalk svežnja priporočil Metka Penko Natlačen. Temeljni problem so nizke najnižje osnovne plače, je opozorila. Na GZS zato predlagajo, da se nekateri dodatki vključijo vanje, osnovne plače pa dvignejo, "da ne bi 60 odstotkov zaposlenih v nekem podjetju imelo enakih plač".  

"Zakon daje možnost, da dodatke, ki so tipični za neko določene delovno mesto ali skupino del, vnesemo v osnovne plače nekega tipičnega tarifnega razreda," je dejala sogovornica. In pojasnila, kaj to konkretno pomeni: "Mi predlagamo, da se zvišajo najnižje osnovne plače tarifnih razredov po posameznih tarifnih razredih v kolektivnih pogodbah dejavnosti. Predlagamo, da se to naredi tako, da se določene tipične dodatke, ki so vezani na zahtevnost skupine delovnih mest, vnesejo v te najnižje osnovne plače, obenem pa nekaj podobnega predlagamo tudi glede dodatka za delovno dobo."

Pri tem se Metka Penko Natlačen sklicuje na tretji odstavek 127. ter na 222. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZdR-1).

V preteklosti se je plačne modele gradilo na nizkih osnovnih plačah in z uvajanjem dodatkov, je spomnila Sonja Šmuc. Posledica so nizke osnovne plače in zapleten plačni model. Temu bi zdaj radi naredili konec. "Naš predlog je, da se dodatki delno prelijejo v najnižje osnovne plače, ki pa zrastejo in s tem postanejo tudi višja osnova za obračun ostalih dodatkov, ki pa ostanejo zunaj osnovne plače," je pojasnila.