Mercator še ni prodan, kupec pa naj na policah ohrani slovensko hrano

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije tako poziva prodajalce Mercatorja, pristojne ustanove in Urad za varstvo konkurence, da v pogodbi kupca Mercatorja zavežejo, da na policah ostane slovenska hrana, ki je pridelana in predelana s strani slovenskih kmetov. Kot poudarjajo, jih skrbi napoved prodaje Mercatorja Agrokorju, saj niso dovolj znani sami pogoji prodaje, Mercator pa je kot največji slovenski trgovec obenem tudi eden najpomembnejših členov stabilne prodaje slovenskih kmetijskih izdelkov kot tudi izdelkov slovenske živilsko-predelovalne industrije, sporočajo iz KGZ-ja.

Agrokor ima namreč poleg trgovske dejavnosti v lasti pomemben delež hrvaške živilsko-predelovalne industrije, obenem pa gospodari tudi z nezanemarljivim deležem kmetijskih zemljišč, tako je skrb slovenskih kmetov več kot upravičena. Negativna in za slovenske kmete usodna posledica prodaje Mercatorja Agrokorju bi po besedah KGZ-ja tako lahko bila tudi umik slovenske hrane z njegovih polic.

Obstaja namreč upravičena zaskrbljenost, da bi po nakupu Mercatorja s strani Agrokorja njegovi lastni proizvodi izrinili pridelke in izdelke slovenskih kmetij ter izdelke slovenske živilsko-predelovalne industrije. Pod vprašaj bi se tako postavil obstoj več tisoč kmetij, pa tudi nekaterih mlekarn in drugih živilsko-predelovalnih obratov. Zavedati se je treba, da lahko nepremišljena prodaja Mercatorja tujemu kupcu ogrozi na tisoče delovnih mest v Sloveniji, še poudarjajo na KGZ-ju.

Pogajanja o prodaji Mercatorja so po sestanku med finančnim svetovalcem Mercatorja Société Générale in finančnim svetovalcem Agrokorja, skupino JP Morgan, obstala na mrtvi točki. Po poročanju časnika Delo je uprava Mercatorja prek svojega svetovalca pred konzorcij kupcev oziroma družbo Agrokor postavila pet zahtev. O štirih sta se obe strani konstruktivno sporazumeli, peta pa je za Agrokor popolnoma nesprejemljiva.

Mercatorjeve zahteve, o katerih sta strani dosegli dogovor, so bile v bistvu vsebinsko podobne zavezam, ki jih je Agrokor pripravil že v svoji nezavezujoči ponudbi in so skladne z njegovo poslovno strategijo. Nanašajo pa se na položaj in število zaposlenih, sedež združenega podjetja, ohranitev odnosov z Mercatorjevimi dobavitelji, omejitve pri prodaji Agrokorjevih izdelkov v Sloveniji.

Peta točka zadeva lastniško razmerje v novem združenem podjetju. Mercator je po besedah časnika Delo postavil pogoj, da ima Agrokor v združenem podjetju največ 49 odstotkov. Tega pa potencialni prevzemnik ne more sprejeti, saj zanj pri nastopu na tujih trgih velja pravilo, da lahko prenaša deleže svojih odvisnih družb samo, če v novem holdingu ohrani najmanj 51 odstotkov lastništva. Pravilo je zapisano v javnih listinah in ga po pojasnilu naših virov ni mogoče spreminjati.

Po poročanju Financ se je konzorcij Agrokor, EBRD, IFC in One Quality Partners že v ponudbi zavezal, da bo ohranil blagovno znamko Mercator na vseh trgih razen na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini, kjer tržne razmere diktira podjetje Konzum. Znamko Mercator naj bi uporabljali tudi pri vstopu na nove trge, govori se o Turčiji, s tem bi Mercator povečal tržne deleže. Obljubljeno je bilo, da bodo v Mercatorju povečali število zaposlenih na vseh trgih in zvišali plače in ugodnosti za zaposlene ter da bodo vsaj tri leta z zdajšnjimi Mercatorjevimi dobavitelji imeli enake ali boljše nabavne pogoje ter da bodo za pet let omejili obseg svojih izdelkov v prodaji združenega trgovca tako, da ne bo presegal zdajšnjih deležev.

Selškova: Pogajanja gredo naprej

Da pogajanja niso obstala na mrtvi točki, pa je povedala Cvetka Selšek, predstavnica banke Societe Generale, ki zastopa Mercator pri pogajanjih z Agrokorjem. "Srečanje predstavnikov Mercatorja in Agrokorja v Parizu je bilo namenjeno preliminarnim pogovorom pred resnimi pogajanji. Pri tem pa ni bil postavljen noben pogoj, ki bi lahko ogrozil nadaljnja pogajanja," je povedala.

Tako kot pri vsakem prevzemu, še posebej tako velikem, so nujna pogajanja med potencialnim lastnikom, v tem primeru družbo Agrokor, in potencialno prevzemno tarčo, Mercatorjem. Ta želi zaščiti svoj interes in interes zaposlenih, videti strategijo prevzemnika oz. se seznaniti kako bi potekalo njegovo poslovanje pod okriljem potencialnega novega lastnika, je še pojasnila Selškova.