Mercator praktično že prodan Agrokorju?

Po informacijah oddaje 24UR bi bila kupo-prodajna pogodba z Agrokorjem lahko parafirana že ta konec tedna, medtem ko naj bi bil podpis po neuradnih podatkih predviden za 12. junij. Glavna promotorka prodaje naj bi bila banka NLB, ki želi stvar čim prej zapreti, saj je za dan prej, to je za 11. junij, napovedana skupščina, na kateri bodo imenovani tudi novi nadzorniki.

Kot so še poročali v 24UR, se lahko celo zgodi, da NLB s pogodbo sploh ne bo šla na nadzorni svet, saj menijo, da dodatnega soglasja za prodajo svojega 10-odstotnega paketa ne potrebujejo. Za Mercator bi dobili dobrih 40 milijonov evrov, kar je bistveno manj od določene meje, to je 10 odstotkov kapitala banke. Cena za zdaj ostaja pri 110 evrih za delnico, čeprav ta menda še ni dokončna. Odprt ostaja tudi del, ki govori o reprogramu Mercatorjevega milijardnega dolga: Agrokor zahteva dogovor o prestrukturiranju, in to takega, ki bo všeč tudi njemu.

Kot je za 24UR ZVEČER pojasnil finančni analitik Andraž Grahek, od parafiranja do podpisa pogodbe mine kar nekaj časa. Meni, da se bodo v tem času pojavili različni pritiski in mnenja. Grahek možnosti odpuščanj ne izključuje, sicer pa dvomi, da bi slovenske izdelke kar vrgli s polic. Cena zanj ni presenečenje in meni, da je zadnja priložnost za banke.

Glavne težave Mercatorja: previsoki fiksni stroški, premalo učinkovita logistika in nizka produktivnost

Mercator si želi, da bi do odločitve o morebitni prodaji podjetja prišlo čim prej, je danes na Bledu poudaril predsednik uprave Mercatorja Anton Balažič. "Pričakujemo, da bo v prihodnjih tednih sprejeta jasna odločitev, ali se bo proces nadaljeval ali ne," je dejal. Sicer je bil po oceni Balažiča proces prodaje doslej profesionalen in transparenten, rezultat pa bo odvisen predvsem od pogajanj med lastniki in ponudniki. Glede samih ponudb je Balažič komentar zavrnil, saj postopek prodaje, kot je poudaril, vodijo lastniki.

"Največje vprašanje Mercatorja sedaj je uravnoteženje rasti in dolga," je pojasnil. Po njegovih besedah gre za "podjetje, ki mora zelo globoko razmisliti o prestrukturiranju dolga". Balažič je pojasnil, da je Mercator med letoma 2008 in 2012 za investicije namenil več kot 800 milijonov evrov, produktivnost teh investicij pa je bila pod povprečjem investicij v preteklosti. Sedaj je podjetje pred vprašanjem, kako kapitalizirati zelo dober položaj v regiji s tako velikim dolgom.

Balažič je izpostavil tri možne scenarije. Prvi je, da Mercator sam poplača dolg, ki pa bi lahko zaradi pomanjkanja kapitala vodil tudi v stagnacijo podjetja. Druga možnost je, da postane del regionalne konsolidacije in s tem ustvarja novo vrednost. Sem sodi tudi možnost, da Mercator prevzame regionalni tekmec. Tretja pa iskanje kapitala zunaj Slovenije.

Kateri od scenarijev bo prevladal, bodo odločili lastniki. "A vse to ne bo pomagalo, če ne bomo bolj učinkoviti," je izpostavil. Med težavami Mercatorja je še posebej poudaril previsoke fiksne stroške, premalo učinkovito logistiko in nizko produktivnost. Balažič je opozoril tudi na Mercatorjevo lastništvo velikega obsega nepremičnin, kar je za trgovca nenavadno. Podjetje je želelo nepremičnine monetizirati, kar pa mu ni uspelo zaradi poslabšanja makroekonomskega položaja v Sloveniji, zmanjšala se je sposobnost financiranja takšnega projekta, pa tudi začetka procesa prodaje. A monetizacija nepremičnin zagotovo ostaja ena od možnosti za prihodnje, je poudaril.