Njegova "preiskava" bo morda dala odgovor na vprašanje, kdo ima prav v besednem spopadu med domnevnimi Mercatorjevimi kupci - ki se po spletu pritožujejo, da pogrešajo slovenske izdelke, ki so jih tam našli v preteklosti, ali da so se ti preselili na nižje, slabše vidne police - slovenskimi dobavitelji, od katerih bi naj odkupovali manjše količine izdelkov kot včasih, in Mercatorjem.
Tam sicer pravijo, da navedbe medijev in piscev po spletnih forumih ne držijo, da gre zgolj za škodoželjne govorice. Na drugi strani kritiki pravijo, da so slišali že tudi grožnje s tožbami, če bodo preglasni.
Na kratko se očitki zoper Mercator glasijo nekako takole: družba slovenske izdelke nadomešča z cenejšimi, tujimi, krčijo količino izdelkov, kupljenih pri slovenskih dobaviteljih, vse več je hrvaških izdelkov in hrvaških proizvajalcev generičnih izdelkov, kar ni presenetljivo, ker bi lahko tamkajšnji pridelovalci in dobavitelji izdelke ponujali tudi po 20-30 odstotkov nižjih cenah. Kritiki so prepričani, da bo Mercator, tradicionalno trgovec, ki je na police postavljal večinoma slovensko, s takšno poslovno prakso dolgoročno gledano uničujoče vplival na slovenske dobavitelje in na slovenske proizvajalce.
Če je na eni strani težava, da se dobavitelji, ki bi jih naj ukrepi prizadeli, ne želijo izpostavljati, da ne bi izgubili še preostalega dela pogače, so v Mercatorju očitke zanikali, a pojasnili, da je njihova poslovna praksa odvisna od marsičesa. Tudi od tega, da "slovensko", še ni merilo za nujno uvrstitev na trgovsko polico ali nedvomno kvaliteto, prav tako naj pri kupcih v številnih primerih poreklo izdelka naj ne bi bilo odločujoči dejavnik, ko se odločajo, a bodo izdelek kupili ali ne.
V Mercatorju pravijo, da je početje njihovih kritikov zelo zavajajoče, saj bi naj primer enega ponudnika širili kot novo strateško pozicijo Mercatorja: "Količinski odkup slovenskega mesa je popolnoma enak kot lani, količina slovenskega sadja in zelenjave je večja, z največjimi slovenskimi dobavitelji smo ohranili enako količino odkupa kot lani."
Se pa na policah spreminjajo artikli: "Dobavitelji razvijajo nove izdelke, dolžina naše police je pa omejena. Kar potrošnikom ni zanimivo, je staro, cenovno nekonkurenčno, iz polic umikamo in nadomeščamo z novimi izdelki." Po tej praksi pa se, pojasnjujejo, kakšnemu slovenskemu dobavitelju res lahko zgodi, da se z umikom izdelka zmanjša njegova prodaja pri njih. Namesto tega družba poišče konkurenčnega dobavitelja, ki "ima, kar potrošnik hoče". Slovenskega ali od kod drugod.
Ugotavljajo sicer, da slovenski potrošniki najbolj cenijo, da so slovenski sveži izdelki iz kategorije kruha, mesa, sadja in zelenjave. "Ruska kriza je povzročila, da je svinjina na evropskem trgu konkretno cenejša, kar pomeni, da je slovenska 30-40 odstotkov dražja. Kljub temu še naprej kupujemo slovensko. Meso, ki je v naših mesnicah, je 100-odstotno rejeno v Sloveniji. Te živali so tudi v praksi videle slovenska tla, ni le "slovenski dobavitelj".
Očitke, da manipulirajo s poreklom, pa odločno zavračajo: "Imamo jasen notranji nadzor, prihajajo pa tudi inšpektorji urada za varno hrano, ki natančno in redno preverjajo poreklo. Sledi se celotna veriga!" Prav tako poudarjajo, da je njihov nadzor dovolj kvaliteten, da odkrije kršitelje: "Se nam je enkrat zgodilo, da nas je dobavitelj zavajal in trdil, da nam prodaja slovensko, ki pa to ni bilo." Tega dobavitelja na njihovem seznamu ni več.
Bi pa odkupili več slovenskega sadja in zelenjave, če bi bila samooskrba večja.
Dražje, kot bi Slovenci plačali
Pri slovenskem kupcu je na prvem mestu kakovost, ne glede na to, ali je pridelek slovenski ali uvožen, sledita cena in poreklo. Potrošniški monitor sicer pravi, da smo Slovenci za slovensko pripravljeni plačati 10 odstotkov več. A to ni 40 odstotkov več, kolikor se lahko razlikujejo cene med slovenskimi in tujimi ponujenimi izdelki, opozarjajo v družbi.
Prav tako menijo, da to, da je nekaj slovensko, ne more biti osnovni argument, da mora biti na polici, o čemer je pri nas govora sedaj. "Bistvo je konkurenčnost z vidika kvalitete in cene."
Opažajo tudi, da slovenski pridelovalci pričakujejo, bo bodo za njih veljali nižji kriteriji, kar se je pokazalo v lanski sezoni sadja in zelenjave, ki je bila zaradi velikih količin dežja slabše kakovosti. "Ko smo zavrnili dobavljeno, ker ni bilo primerno za trgovske police, so se vsuli očitki, da smo to storili, ker smo spremenili lastništvo."
Veliko težav je na strani dobaviteljev in slovenske prehrambene industrije
V Mercatorju še ocenjujejo, da del težav izhaja tudi iz same slovenske prehrambene industrije: "Ko smo vstopali v EU, je bilo jasno rečeno, da vstopamo na trg, kjer je močna konkurenca. V tujini se je zato medtem zgodila velika konsolidacija, ker so večji dobavitelji bolj konkurenčni, imajo več sredstev za razvoj izdelkov, gradnjo blagovne znamke in prepoznavnosti. Pri nas pa je trend obraten, zgodila se je razpršenost živilskih podjetij, ki zdaj niso konkurenčna. Pri nas se je premalo vlagalo v razvoj močnih blagovnih znamk."
V Mercatorju še zatrjujejo, da so na drugi strani nekaterim prodornim slovenskim podjetjem s kakovostnimi in konkurenčnimi izdelki, omogočili vstop na regionalni trg in prodajajo v vseh Agrokorjevih trgovinah. Družba ima trenutno okoli 1000 dobaviteljev, tisti, ki se jim želijo pridružiti, pa morajo proizvajati nekaj, kar odstopa od ustaljene ponudbe – po kakovosti, faktorju novosti ali ceni.
Veže jih pogodba
V Mercatorju še pojasnjujejo, da sta družbi Mercator in Agrokor v času prodajnega procesa podpisali Pogodbo o poslovni zavezi (t.i. BCA), ki določa tudi zaveze Agrokorja po zaključku transakcije. "V okviru te pogodbe je opredeljeno, da bo slovenskim dobaviteljem v treh letih po prevzemu zagotovljeno, da bodo zadržali svoj položaj na Mercatorjevih prodajnih policah oziroma da bodo pridobili pošten delež prodajnih polic glede na njihov tržni delež. Skladno s to pogodbo je bil v lanskem letu tudi imenovan nadzorni odbor, ki je odgovoren za nadzor nad izvajanjem teh zavez. Njegov predsednik je neodvisni strokovnjak, Nenad Filipović. Nadzorni odbor, ki se redno sestaja na svojih sejah do sedaj ni ugotovil odstopanj s strani nobene od omenjenih družb od dogovorjenih zavez."
KOMENTARJI (321)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.